Poglejte te podatke! Januar 2025 je bil bolj vroč kot kdajkoli prej – vzrok pa …
Januar 2025 je bil najtoplejši januar v zgodovini meritev, s povprečno globalno temperaturo zraka 13,23 °C, kar je 0,79 °C nad povprečjem za obdobje 1991–2020. Morda se sliši kot le še ena številka v nizu podnebnih rekordov, a trendi postajajo vse bolj neizprosni – in kar je najbolj zaskrbljujoče, tudi ob prisotnosti hladilnega vpliva La Niñe. Kako je to sploh mogoče?
La Niña je pojav, ki običajno hladi svetovne temperature, a letošnji januar se je kljub temu zapisal v zgodovino kot eden najbolj ekstremnih mesecev doslej. Samantha Burgess, strateška vodja pri Copernicus Climate Change Service (C3S), je situacijo komentirala naravnost: “Januar 2025 je še en presenetljiv mesec, saj se nadaljujejo rekordne temperature iz zadnjih dveh let, kljub razvoju pojava La Niña v tropskem delu Pacifika in njegovemu začasnemu hladilnemu učinku na globalne temperature.” Poroča Copernicus Climate Change Service.
Čeprav je bila Evropa v preteklosti bolj vajena milejših temperaturnih skokov, je tokrat šlo za nekaj povsem drugega – drugi najtoplejši januar v zgodovini, s povprečno temperaturo 1,80 °C, kar je 2,51 °C nad povprečjem za obdobje 1991–2020. Medtem ko so prebivalci Španije, Italije in Grčije poročali o skoraj pomladnih temperaturah, so se na Islandiji, v Združenem kraljestvu in severni Franciji soočali z nenavadno nizkimi vrednostmi za ta letni čas. Ta temperaturni mozaik, ki je bil viden tudi v drugih delih sveta – severovzhodni Kanada in Aljaska sta bila znatno toplejša, medtem ko so ZDA, jugovzhodna Azija in dele Rusije prizadele nenavadne ohladitve – kaže, da podnebni sistem ni več predvidljiv. Poroča Copernicus Climate Change Service.
A niso le temperature tiste, ki presenečajo. Oceani segrevajo brez premora. Povprečna temperatura morske površine je januarja 2025 dosegla 20,78 °C – drugo najvišjo vrednost za ta mesec v zgodovini meritev, le 0,19 °C manj od rekorda iz januarja 2024. Znanstveniki opozarjajo, da ta morska vročica, ki jo ženejo toplogredni plini in spremembe v atmosferskih tokovih, prispeva k bolj skrajnim vremenskim pojavom, od hujših tropskih neviht do izjemne suše v regijah, ki so bile nekoč znane po stabilnem podnebju. Poroča Copernicus Climate Change Service.
Kaj to pomeni za vsakdanje življenje? Evropski kmetje že čutijo posledice. Naraščajoče temperature, suše, spremembe v količini padavin – vse to vpliva na pridelke in proizvodnjo hrane. V Italiji so vinogradniki v Toskani že v januarju poročali o zgodnejšem brstenju vinske trte, kar bi lahko ogrozilo letino ob morebitni kasnejši pozebi. V Franciji se je sezona cvetenja sadnega drevja začela skoraj mesec dni prej kot običajno, kar pomeni večje tveganje za izgubo pridelka.
Carlo Buontempo, direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb pri Copernicusu, je jasen: “Prilagajanje na podnebne spremembe ni več izbira, ampak nuja.” Poroča RTVSLO.
Čeprav je preteklo stoletje zaznamoval industrijski razvoj, ki je segrel planet, današnja vprašanja niso več zgolj o krivdi, ampak o tem, kako se bomo odzvali. Se lahko pripravimo na še skrajnejše vremenske razmere, ali bomo vsako leto presenečeni znova?
Pripravil: N. Z.
Vir: Copernicus Climate Change Service (C3S), ECMWF, OSISAF, RTVSLO, European Commission Climate Change, ARSO
