• C Novo mesto
  • 17:56
  • Sob, 04.12.2021

Pogovor z Igorjem Teršarjem: »Moj vzornik je Vlado Kreslin«  

Tokrat smo k pogovoru povabili Trebanjca, mag. Igorja Teršarja, ki vodi direktorat za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS in je že od nekdaj znan po mnogih aktivnostih v kulturnih dejavnostih. Trebanjci ga poznajo kot prijetnega človeka, ki zna najti posluh za vsakega, v pogovoru pa nam je med drugim zaupal tudi, kaj rad počne, kadar si zaželi oddiha.

Pred kratkim ste postali generalni direktor direktorata za ustvarjalnost na kulturnem ministrstvu. Nam lahko na kratko opišete naloge direktorata?

Direktorat za ustvarjalnost pokriva področje umetnosti in omogoča umetniško ustvarjanje in kulturno delovanje na širokem polju kulture. Pod njegovim okriljem so vsi javni umetniški zavodi, Javna agencija za knjigo, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, nevladni sektor s področja umetniškega ustvarjanja in področje kreativnega sektorja. Skrbi za delovanje samozaposlenih v kulturi, za štipendiranje v umetniških poklicih, kulturno-umetnostno vzgojo, za dialog med ministrstvom, samozaposlenimi in nevladnim sektorjem s področja kulture. V pristojnosti direktorata je tudi delovanje Prešernovega sklada, Nacionalnega sveta za kulturo in Kulturniške zbornice.

Vodenje direktorata gotovo ni mačji kašelj. Kako poteka vaš običajni delovni dan, kdaj se zaključi?

Kot generalni direktor direktorata za ustvarjalnost neposredno pomagam vodstvu ministrstva za kulturo pri izvajanju strokovnih nalog na delovnem področju. Delo je zelo raznoliko, pa tudi zahtevno in odgovorno. Časovno imam precej podoben urnik, kot je bila prejšnja zaposlitev, je pa delo drugačno, saj je obseg dela bistveno večji in zahteva več časa. Delo na ministrstvu poteka do poznega popoldneva. Ker se udeležujem tudi kulturnih dogodkov, poteka delo kdaj tudi ob večerih in čez vikend.

Kako usklajujete poslovno življenje z zasebnostjo in prostim časom? In kaj radi počnete, ko niste vpeti v delo?

Kljub naporni službi najdem čas zase. Že trideset let kot klarinetist igram v ansamblu, lani smo nastopili v Milanu na največjem svetovnem sejmu Expo, s plavalcem Martinom Strelom smo igrali na Missisipiju v ZDA in reki Jangce na Kitajskem. Rad pa tudi hodim v hribe in vrtnarim. Seveda pa vsako leto obiščem kakšno novo državo.

Že leta ste dejavni na področju kulture. S katerimi projekti, v katerih ste sodelovali, bi se morda še posebej pohvalili?

Ponosen sem na dolgoletno vodenje Občinskega pihalnega orkestra Trebnje, s katerim sem kot dirigent beležil vrsto odmevnih uspehov doma in v tujini. Več kot dvajset let pomagam kot prostovoljec društvu Sožitje, s sodelavci smo organizirali več kot 20 koncertov in zbirali sredstva za bivalno skupnost za otroke s posebnimi potrebami. Tudi stavbo v Trebnjem nam je pred leti uspelo zgraditi. Kot direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sem skupaj s svojimi sodelavci zagotavljal stabilnost slovenske ljubiteljske kulture in spodbujal kakovost najboljših društev in skupin. Ustanovili smo študijski center za področje kulturnih dejavnosti, rezidenčni center za delovanje tujih umetnikov, odprli smo Center poezije Tomaža Šalamuna in Slovenski zborovski arhiv. Tudi na ministrstvu snujemo načrte za izboljševanje pogojev delovanja kulturnih ustvarjalcev.

Kako motivirate svoje zaposlene?

Na svoje sodelavce, ki so izjemni strokovnjaki na svojih področjih, sem izjemno ponosen in z njimi dnevno sodelujem. Rad jih pohvalim, saj osebno menim, da je pri vsakem delu potrebno medsebojno zaupanje. Na delovnem mestu je zelo pomembno, da so odnosi iskreni in pozitivni.

Kdo je vaš vzornik?

Moj vzornik je Vlado Kreslin, spoznal sem ga že pred skoraj tridesetimi leti, saj je bil ravno v Trebnjem, ko je godba praznovala svojo 65-letnico. Od takrat naprej obiščem tudi kakšen njegov koncert, moja sestra Sonja Čibej, ki je uspešna glasbena pedagoginja, pa je z Vladom Kreslinom in šolskim zborom posnela tudi nekaj skladb.

Mnogi kulturni delavci (tudi umetniki) v Sloveniji nimajo zaposlitve oziroma delajo honorarno, s tem pa je njihova socialna varnost odvisna od njih samih. Kako to komentirate, bi bilo treba na tem področju kaj spremeniti?

Nekateri umetniki delujejo tudi kot samozaposleni, takih je nekaj več kot 2000. Ministrstvo za kulturo umetnikom, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, zagotavlja tudi pokritje nekaterih socialnih prispevkov. Ministrstvo izvaja ukrepe dodeljevanja delovnih štipendij in financiranja projektov, ki vključujejo angažma samozaposlenih. Ravno v tem času na ministrstvu potekajo priprave na nov nacionalni program za kulturo in prepričani smo, da bomo lahko postopno izboljševali položaj kulturnih ustvarjalcev, kulturo pa v družbi postavili na ustrezno mesto.

Kaj menite o razvoju in stanju kulture na območju Trebnjega in širše Dolenjske? Kje so kulturniki dosegli veliko in kje so še rezerve, priložnosti?

Izjemno sem vesel, da je v Trebnjem politična volja in volja občank in občanov, da zgradimo nov kulturni center. V teh dneh bo predstavljena idejna rešitev, ki je bila nagrajena s prvim mestom. Kulturni center, ki bo stal na lokaciji ob železniški postaji Trebnje proti blokom, bo omogočal ustrezno delovanje kulturnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, mesto Trebnje pa bo s tem dobilo ustrezno obvoznico in tako razbremenilo center. Na splošno lahko za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje rečemo, da je v slovenskem kulturnem prostoru to območje prepoznavno po mnogih posameznikih, društvih, muzejih in knjižnicah. Na Dolenjskem pa smo lahko ponosni tudi na Anton Podbevšek teater, ki s svojimi dosežki promovira umetnost in ustvarjalnost.

Vsaka generacija je nekaj posebnega. Kakšen odnos do kulture opažate pri mladih, najstnikih, šolarjih?

Če smo se pred desetletjem bali, da bo kultura predvsem stvar starejših, je danes drugače. Vedno več mladih se odloča za poklice v kulturi, tudi v povezavi z oblikovanjem ali arhitekturo. Na prireditvah pa opažam, da so vse generacije dobro zastopane. To je izjemno pomembno, saj kultura povezuje generacije.

Vodite direktorat za ustvarjalnost. Kaj menite o sodobnem šolskem sistemu v zvezi z ustvarjalnostjo? Bi lahko rekli, da šolski sistem ustvarjalnost spodbuja ali da jo zavira?

Mlajše generacije so danes bolj sproščene, kot smo bili morda pred desetletji mi sami. Ministrstvo za kulturo in ministrstvo za šolstvo tesno sodelujeta na področju kulturne vzgoje, kar se uspešno pozna tudi v šolskem sistemu. Več kot polovica osnovnih šol nosi naziv kulturna šola. Za vse slovenske osnovne šole pa lahko rečemo, da spodbujajo kulturne dejavnosti tako v šoli kot tudi s popoldanskimi prostočasnimi dejavnostmi.

Imate na zalogi morda kakšen nasvet za kulturnike in umetnike, ki si želijo na svojem področju uspeti, pa za to nimajo poguma?

Najprej jim svetujem vključitev v kulturne aktivnosti v samem kraju njihovega bivanja. Na ta način lahko dobijo izkušnje ter informacije iz okolja, kako razviti in predstaviti svoj potencial.

Najlepša hvala za pogovor in srečno!

Pripravila: Mojca Sladič