Poletje bo trajalo šest mesecev, zima pa dva. In ne, to ni dobra novica
Čeprav nekateri v daljšem poletju ne vidijo težave, ker bodo več dni uživali na soncu, bi lahko bile posledice uničujoče za zdravje, okolje, kmetijstvo in tudi divje živali.
Medtem ko Evropska unija in nekatere druge države razpravljajo o tem, ali naj dvakrat letno premaknejo uro na poletni oz. zimski čas ter posledično, ali so ljudje zaradi te ene ure bolj utrujeni oz. spočiti, znanstveniki opozarjajo na veliko resnejši problem. Zaradi podnebnih sprememb bi lahko poletje do konca stoletja trajalo do pol leta, zima pa le dva meseca! Študija sprememb trajanja sezon zaradi podnebnih sprememb je pokazala, da se je v zadnjih 60 letih trajanje poletja v povprečju povečalo za 17 dni!
Večja požarna ogroženost
»Poletja postajajo daljša in vroča, zime pa postajajo vse krajše in toplejše zaradi globalnega segrevanja,« je za CNN povedal Yuping Guan, eden od avtorjev študije, objavljene v reviji Geophysical Research Letters, ki so jo povzeli na portalu vecernji.hr. In čeprav nekateri v dolgem poletju ne vidijo težave, ker bodo več dni uživali na soncu, bi lahko bile posledice uničujoče za zdravje, okolje in kmetijstvo. Spremembe v dolžini štirih sezon so najbolj očitne v sredozemski regiji in na območju Tibeta. Vročinski valovi bodo trajali dlje, bolezni, ki se prenašajo s komarji, pa bi se lahko še naprej širile, da ne omenjamo podaljšane sezone širjenja cvetnega prahu, zlasti iz ambrozije, nočne more milijonov ljudi, ki jih pestijo alergije. Pomlad, sezona, v kateri rastline uspevajo, se skrajšuje, temperaturna nihanja pa so lahko usodna za občutljivejše vrste. To smo videli v zadnjih tednih tudi pri nas, ko so sadna drevesa začnejo brsteti in cveteti zaradi toplega vremena ob koncu zime, ki je za marec nenavadno, nato pa pridejo noči s temperaturami pod minus stopinj Celzija.

Toplejša in daljša poletja pomenijo tudi večje tveganje za požare, s katerimi se na primer že leta srečuje Avstralija, pa tudi deli ZDA. Znanstveniki analizirajo temperaturna odstopanja od leta 1952. Študija je navedla, da se je dolžina poletja povečala s 78 na 95 dni, trajanje pomladi, jeseni in zimi pa s 124 na 115, 87 na 82 oziroma 76 na 73 dni. Temperature morja in kopnega iz leta v leto naraščajo. Nazadnje so bile letne temperature po vsem svetu pod povprečjem konec sedemdesetih let, torej pred 40 leti. Znanstveniki se strinjajo, da vzrok za podnebne spremembe povzročajo emisije toplogrednih plinov, zato pozivajo k izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij škodljivih plinov.

Monsunske motnje
»Pomlad in poletje se bosta začela mesec prej do konca stoletja, jesen in zima približno pol meseca kasneje, kar bo povzročilo skoraj pol leta poletja in manj kot dva meseca zime leta 2100,« napovedujejo avtorji študije. Težave bi lahko bile tudi v državah, kjer se pojavljajo vetrovni monsuni; segrevanje lahko moti njihove vzorce vedenja. Monsuni se pojavijo zaradi neenakomernega segrevanja kopnega in morja dvakrat letno. Poleti se celine bolj ogrevajo, pozimi pa so oceani toplejši, zato se izmenjujeta nizka in visoka zračna tlaka. Monsuni močno vplivajo na območja, kjer se pojavljajo zaradi izredno vlažnih in deževnih poletji, kar vpliva tudi na gospodarstvo. – To bi lahko omejilo vrste pridelkov, spodbudilo rast invazivnih vrst in plevela ali povečalo povpraševanje po namakanju – poudarjajo v Agenciji za varstvo okolja. Daljša poletna sezona bi lahko prinesla tudi spremembe v vrstah živali, ki naseljujejo določena območja. Vse je povezano v verige, narava nam pošilja opozorilne signale.
NaDlani.si; Foto: Unplash