Pomlad v zraku, cvetni prah v nosu: Sezona, ki ne pozna milosti – ste pripravljeni na najhujši val?

1. Hrast in bukev

Kralja trenutne sezone

Če živite v notranjosti Slovenije, sta vaša največja sovražnika trenutno hrast in bukev. Oba sta na vrhuncu svojga cetenja. Cvetni prah teh dreves je izjemno lahek in se z vetrom prenaša na dolge razdalje. Obremenitve so trenutno visoke, kar občutijo predvsem tisti, ki so preobčutljivi na drevesni cvetni prah.

2. Breza

Sezona se počasi poslavlja, a ne povsod

Breza velja za enega najmočnejših alergenov med drevesi. Dobra novica za prebivalce nižin je, da se sezona breze počasi zaključuje. Slaba novica pa velja za tiste, ki živite v hribovitem svetu ali na višje ležečih območjih – tam breza še vedno vztraja in povzroča visoko obremenitev.

 VIDEO: To so najbolj smešni slovenski politiki

Politiki nas večkrat razjezijo s svojim početjem, s svojimi izjavami pa večkrat zablestijo in požanjejo nekaj odobravanja in smeha. „Vem, kje je bife, vem, kje je restavracija! Vem, kje so WC

3. Trave

Nova grožnja na obzorju

Ravno ko se drevesa počasi umirjajo, nastopijo trave. Sezona trav se je v Sloveniji že začela, zlasti na Primorskem in v toplejših delih države. Trave so odgovorne za največji delež alergijskih reakcij (seneni nahod) in njihova koncentracija bo v prihodnjih tednih le še naraščala.

4. Rumeni prah na avtomobilih – naj vas ne prestraši

Ste opazili, da so vaši avtomobili, okenske police in vrtno pohištvo prekriti z debelo plastjo rumenega prahu? Gre za cvetni prah iglavcev (bor, smreka, jelka). Čeprav je vizualno najbolj opazen, je ta prah za alergike najmanj nevaren. Njegova zrna so velika in težka, zato redko povzročajo prave alergijske reakcije. Lahko pa zaradi svoje velikosti mehansko dražijo sluznico oči in nosu.

Regionalne razlike: Kje v Sloveniji se najlažje diha?

Slovenija je kljub svoji majhnosti klimatsko zelo raznolika, kar vpliva tudi na koledar cvetenja.

• Primorska: Tu je narava pred vsemi drugimi regijami. Breza je že preteklost, trenutno pa so najbolj problematične trave, oljka in različne križnice. Zaradi morskega zraka je situacija ob obali pogosto nekoliko boljša kot v notranjosti, a le ob dnevih, ko ne piha močan veter s kopnega.
• Osrednja Slovenija in Štajerska: Tu prevladujejo bukovi in hrastovi gozdovi, zato je obremenitev s temi vrstami trenutno najvišja.
• Gorenjska in Koroška: Zaradi hladnejšega podnebja rastline zacvetijo kasneje. Če ste močno alergični na trave, je lahko izlet v hribe v tem času odlična ideja, saj tam trava še ne cveti v takšni meri kot v dolini.

Je alergija ali le prehlad? Kako ju ločiti?

V času, ko so virusi še vedno prisotni, je včasih težko ločiti med običajnim prehladom in alergijsko reakcijo. Bodite pozorni na naslednje znake:

• Srbenje: Če vas srbijo oči, nos ali celo nebo v ustih, gre skoraj zagotovo za alergijo. Prehlad redko povzroča srbenje.
• Izcedek iz nosu: Pri alergiji je izcedek običajno voden in prozoren. Če postane gost in rumenkast, gre verjetno za okužbo.
• Kihanje v napadih: Alergiki pogosto kihnejo večkrat zaporedoma (tudi po 5- do 10-krat).
• Trajanje: Prehlad običajno mine v enem tednu, alergija pa traja toliko časa, dokler je alergen prisoten v zraku.

10 zlatih pravil za preživetje sezone cvetnega prahu

Da bi zmanjšali vnos alergenov v svoje telo in dom, upoštevajte te preproste, a izjemno učinkovite nasvete:

1. Spremljajte napoved: Redno preverjajte semafor cvetnega prahu na straneh ARSO ali NIJZ. Ko so vrednosti visoke, omejite zadrževanje na prostem.
2. Zračite pametno: Okna odpirajte ponoči (med 2. in 4. uro zjutraj je koncentracija cvetnega prahu v mestih najnižja) ali takoj po dežju, ko voda spere zrak.
3. Tuširanje pred spanjem: Cvetni prah se čez dan nabira v vaših laseh in na koži. Če se ne oprhate, boste alergene prenesli na vzglavnik in jih vdihovali vso noč.
4. Menjava oblačil: Ko pridete domov, se takoj slecite in oblačila pospravite v zaprto omaro ali koš za perilo (ne v spalnico!).
5. Perila ne sušite zunaj: Mokro perilo deluje kot magnet za cvetni prah. V tem času raje uporabljajte sušilni stroj ali perilo sušite v zaprtih prostorih.
6. Fiziološka raztopina: Večkrat dnevno si izperite nos s fiziološko raztopino. Tako boste fizično odstranili alergene s sluznice.
7. Očala so vaš ščit: Na prostem nosite sončna očala (tudi če ni močnega sonca), saj mehansko preprečujejo stik cvetnega prahu z očmi.
8. Avtomobilski filtri: Preverite, ali so filtri v vašem avtomobilu (HEPA filtri) očiščeni in delujoči. Med vožnjo ne imejte odprtih oken.
9. Izogibajte se košnji trave: Če ste alergični na trave, košnjo prepustite komu drugemu. Če nimate izbire, pri košnji uporabljajte masko FFP2.
10. Pazite na prehrano: Nekateri ljudje z alergijo na cvetni prah občutijo tudi t.i. navzkrižno alergijo na hrano (npr. kdor je alergičen na brezo, lahko odreagira na jabolka ali lešnike).

Kdaj obiskati zdravnika?

Če vam samozdravljenje z antihistaminiki, ki so na voljo brez recepta, ne pomaga več ali če opazite težave z dihanjem (piska v prsih, občutek tesnobe), je čas za obisk osebnega zdravnika. Nezdravljen seneni nahod se namreč lahko razvije v alergijsko astmo.

Danes so na voljo sodobne terapije, kot je imunoterapija, ki lahko dolgoročno zmanjšajo ali celo odpravijo preobčutljivost na določen cvetni prah.

Čeprav je sezona cvetnega prahu za mnoge naporna, z dobrim načrtovanjem in poznavanjem napovedi ni treba, da se zaprete med štiri stene. Sledenje naravnim ciklom cvetenja in dosledno upoštevanje higienskih ukrepov lahko bistveno izboljšata kakovost vašega življenja.

Spremljajte napovedi, poskrbite za svojo sluznico in ne pozabite – po vsakem maju pride junij, ko se najhujša drevesna sezona končno umiri. Do takrat pa: robčke v žep in pogumno naprej!