“Ponudila sem Golobu. Pa ni sprejel.” Predsedničin zapis zanetil burno politično razpravo
Nataša Pirc Musar je z odločitvijo, da v prvem krogu ne predlaga mandatarja, že sprožila burne odzive. Zdaj pa dodatno odmeva njen zapis, da je mandatarstvo ponudila Robertu Golobu, ta pa ga ni sprejel. In tu se začenja vprašanje, ki ga opozicija in del javnosti ne bosta kar tako spustila iz rok: zakaj le njemu?
Izjava, ki je odprla novo fronto
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je javno pojasnila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, ker po posvetovanjih nihče ni izkazal zadostne večinske podpore. Po poročanju več medijev je ob tem poudarila, da kandidata za manjšinsko vlado ne želi predlagati, drugi krog pa zdaj prepušča poslanskim skupinam oziroma desetim poslancem.
Toda politični zaplet se ni končal pri tem. Na omrežju X je predsednica po navedbah portala Nova24TV zapisala, da je mandat ponudila Robertu Golobu, a ga ta ni sprejel. Prav ta stavek je v političnem prostoru sprožil novo vprašanje: če je ponudbo naslovila na Goloba, zakaj je ni tudi na Janeza Janšo oziroma SDS, ki po volitvah prav tako ostaja eden ključnih igralcev pri iskanju večine?
Obljuba o 46 glasovih in očitek dvojnih meril
V ospredju kritik je zdaj predvsem predvolilna zaveza predsednice, da bo mandatarsko kandidaturo ponudila tistemu, ki bo izkazal podporo 46 poslancev. Njeni zagovorniki poudarjajo, da takšne podpore ni dokazal nihče, zato naj bi bila odločitev pravno utemeljena. Kritiki pa opozarjajo na nelogičnost: če podpore res ni imel nihče, zakaj je bila ponudba sploh dana Golobu?
Sama predsednica svojo odločitev brani tudi s sklicevanjem na primer iz leta 2018, ko Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal mandatarja. A politični nasprotniki poudarjajo razliko: Pahor je takrat počakal do konca roka, medtem ko je Pirc Musar odločitev sprejela precej pred iztekom časa za iskanje podpore. Predsednica medtem vztraja, da njena odločitev ni presedan in da je bil vsak korak premišljen.
Pirnat opozarja na ustavni zaplet
Dodatno težo razpravi daje stališče ustavnega pravnika Rajka Pirnata, ki je po poročanju medijev opozoril, da lahko takšna odločitev odpira resne ustavne in poslovniške zaplete. Ključno vprašanje je, kdaj se ob odsotnosti glasovanja v državnem zboru sploh začne naslednja faza postopka.
To ni več le politični prepir med levico in desnico. Gre za vprašanje zaupanja v postopek. Če predsednica reče, da ne bo predlagala nikogar, hkrati pa prizna, da je ponudbo dala enemu političnemu voditelju, se odpira prostor za očitke o selektivnosti.
Politična cena se šele meri
Ostro se je odzval tudi politični analitik Miran Videtič, ki je predsedničino ravnanje primerjal z izgubljanjem ugleda najvišjih državnih funkcij. Njegova ocena je politično trda, a kaže razpoloženje dela javnosti: predsednica je s potezo, s katero je želela razbremeniti postopek, morda odprla še večji dvom.
Zdaj je žogica v državnem zboru. Poslanske skupine imajo možnost predlagati svojega kandidata, politična trgovanja pa se bodo nadaljevala za zaprtimi vrati. Toda senca vprašanja ostaja: je šlo za premišljeno državniško odločitev ali za potezo, ki bo predsednico spremljala še dolgo?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
