Poslanec Resni.ce ostro nad Katičevo, potem ko je odprla temo o “politični policiji”: »Ne zavajajte ljudi!« (VIDEO)
Razprava o parlamentarnih preiskavah se je sprevrgla v oster besedni dvoboj med Andrejo Katič in Nedeljkom Todorovićem. Poslanec Resni.ce je poslanki SD očital zavajanje javnosti, toda besedilo zakona razkriva, da vprašanje vendarle ni povsem črno-belo.
Katičeva opozorila na nevarnost za posameznike
Na nujni seji Odbora za pravosodje je Andreja Katič spregovorila o pomislekih, ki so spremljali zbiranje podpisov za referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi. Poudarila je, da so ljudje dobili občutek, da parlamentarne preiskave ne bi ogrožale le politikov, temveč bi se lahko v njih znašli tudi drugi državljani.
Po njenih besedah preiskovalne komisije sestavljajo politiki, ki odločajo, koga bodo zaslišali, katere dokumente bodo pridobili in kako široko bodo zastavili preiskavo. Prav zato je opozorila pred nastankom nekakšne »politične policije« ter pred možnostjo, da bi parlamentarne preiskave postale orodje političnega pritiska.
Kakšni lažnivci so to, pa to enostavno ni več na nivoju zdravega človeka.
— Resni.ca (@resni_ca) July 29, 2026
Ampak zdaj obstaja zdravilo – https://t.co/nl4D1BBJXk! 💪 pic.twitter.com/QuUhfa1qLG
Todorović v roke vzel besedilo zakona
Nedeljko Todorović iz Resni.ce ji je odgovoril brez ovinkarjenja. Za javnost je prebral prvi člen zakona, po katerem se parlamentarna preiskava opravi zaradi ugotavljanja dejstev, ki so lahko podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
»To ni za vse državljane, temveč za nosilce javnih funkcij,« je poudaril ter naštel predsednika republike, poslance, ministre, državne sekretarje, župane, sodnike, tožilce, ustavne sodnike in druge funkcionarje.

Nato je proti Katičevi usmeril najostrejši očitek: »Ne hitite zavajati ljudi.« Dodal je, da so se med zbiranjem podpisov po terenu širile informacije, da bi lahko komisije preiskovale prav vsakogar.
Toda zakon vendarle omenja tudi zasebnike
Todorovićeva razlaga izpostavlja osnovni namen parlamentarnih preiskav, vendar ne pove celotne zgodbe. Prvi člen poleg politične odgovornosti omenja tudi spremembo zakonodaje in druge odločitve državnega zbora. Veljavna ureditev pa izrecno govori tudi o fizični ali pravni osebi zasebnega prava, ki je lahko zajeta v predmet preiskave. Takšni osebi zakon omogoča zahtevo za ustavno presojo, če meni, da javni interes za njeno vključitev ni izkazan.
Spor zato ni le vprašanje, kdo je koga ujel pri napačni izjavi. Gre za precej širši politični boj: ali novela parlamentarnim komisijam vrača učinkovitost ali pa slabi varovalke, ki posameznike ščitijo pred zlorabo oblasti. Referendum o noveli je bil razpisan po tem, ko je zahtevo podprlo več kot 40.000 volivcev.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X