
Poslanka okrcala predsednika vlade Goloba: “Pojdite med ljudi in se prepričajte, kakšen je vsakdan v krajih z romsko skupnostjo!”
Na jugovzhodu države živijo Romi v številnih začasnih naseljih, kjer prevladuje neformalna gradnja, pomanjkanje osnovnih komunalnih storitev in slaba povezava z javnimi institucijami.
LJUBLJANA – “Pojdite med ljudi in se prepričajte, kakšen je vsakdan v krajih z romsko skupnostjo. Najlažje je iz varnega kabineta na Gregorčičevi obtoževati nestrpnosti vse, ki opozarjajo, da so težave resne in da življenje ni varno.28 županov Dolenjske in Posavja od vlade zahteva ukrepe. Predsednik vlade pa se še naprej izmika jasnim zavezam, ukrepom in odgovornosti. Mar čaka, da bo narod vzel stvari v svoje roke?” je na današnji redni seji državnega zbora poslanka NSI Vida Čadonič Špelič nagovorila predsednika vlade dr. Roberta Goloba.
❗️Pojdite med ljudi in se prepričajte, kakšen je vsakdan v krajih z romsko skupnostjo.
— NSi (@NovaSlovenija) June 16, 2025
😢 Najlažje je iz varnega kabineta na Gregorčičevi obtoževati nestrpnosti vse, ki opozarjajo, da so težave resne in da življenje ni varno.
♾️ 28 županov Dolenjske in Posavja od vlade… pic.twitter.com/A9iLXSqrqL
“Kriminal je treba tudi v romskih naseljih zatreti, vendar »samo represija ni nikoli odgovor,” ji je odvrnil predsednik vlade, ki pa je naredila premalo, da bi ji občanke in občani verjeli…
Bo to dovolj?
Slovenska vlada na jugovzhodu Slovenije – območju, kjer živi največji delež romske skupnosti – ohranja kompleksen, a ambivalenten odnos, prežet s pozitivnimi cilji, a tudi sistemskimi izzivi. Država se že vrsto let trudi zmanjševati neenakosti, ki zadevajo Rome, prek nacionalnih programov in finančnih spodbud, vendar je implementacija teh ukrepov pogosto zavita v birokracijo. Vlada je v okviru Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030 sprejela praktične rešitve za izboljšanje dostopa do izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in infrastrukture, a na terenu se izvajanje sooča z omejenimi sredstvi, premalo kadrov in ponekod neodzivnostjo lokalne uprave.

Na jugovzhodu države živijo Romi v številnih začasnih naseljih, kjer prevladuje neformalna gradnja, pomanjkanje osnovnih komunalnih storitev in slaba povezava z javnimi institucijami. Neodvisni opazovalci opozarjajo, da imajo Romi pogosto otežen dostop do lastništva zemljišč, vode in elektrike ter da so pogoji za pridobitev državljanstva formalno zahtevni – zahteva se dokazilo o rednem mesečnem dohodku, kar je za mnoge nedosegljivo . Poleg tega je potrebno predložiti številne dokumente, nekateri pa se soočajo z jezikovnimi in izobraževalnimi ovirami.
Kljub temu država, predvsem preko Urada za narodnosti, prireja izobraževalne in informacijske kampanje, organizira treninge za romske svetnike in podpira lokalne volitve državnega sveta romske skupnosti. Ti ukrepi pozitivno vplivajo na politično vključevanje, saj se z leti opaža večja zastopanost Romov v političnih strukturah. Nevladne organizacije in mednarodne institucije, kot so Amnesty International in evropski ombudsman, sicer redno spremljajo stanje in opozarjajo na počasno napredovanje pri konkretnih izboljšavah, kot so dostop do izobraževanja, zdravstvenih storitev, stanovanjske oskrbe in čiste pitne vode.
Vladna retorika sicer poudarja načela enakopravnosti in vključevanja, vendar je izvajanje politik v realnosti stisnjeno med omejene proračune in nasprotja lokalnih interesov. Jugovzhodna regija kljub zavezam ostaja ena izmed najbolj ranljivih, z zaznanimi primeri socialne izključenosti, segregacije in revščine. Hkrati pa obstajajo svetli primeri sodelovanja – lokalne oblasti, NGO-ji in vladni uradi uspešno izvajajo projekte, kot so medkulturne delavnice, jezikovne delavnice in svetovalne enote, kjer se Romi aktivno vključujejo kot koordinatorji in svetovalci.
V zaključku lahko povzamemo, da ima slovenska vlada ambivalentno, a razvojno naravnano stališče do romske populacije na jugovzhodu. Na papirju so programi in ukrepi obsežni, a v praksi ključno ostaja spodbujanje učinkovite implementacije in ciljanih lokalnih ukrepov. Pomembno je nadaljnje sodelovanje med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in samimi Romi, da se odpravi birokratske ovire in zagotovi dostopnost, vključenost ter enake možnosti v vseh segmentih življenja. Šele tako bo politika dosegla svoj namen: konkretno izboljšanje življenjskih pogojev in trajno socialno enakost.
Vse več romskega nasilja
Spremembe v slovenski družbi in odziv oblasti na vprašanja varnosti v povezavi z romsko skupnostjo so v zadnjem letu postale vroča tema, zlasti v jugovzhodnih regijah, kot so Dolenjska, Posavje in Beli krajini. V Šentjerneju, Brežicah, Ribnici in Škocjanu narašča zaskrbljenost domačinov zaradi naraščajočega števila incidentov, ki jih povezujejo z romsko mladino. Starši in lokalne skupnosti opozarjajo na napade na otroke v šolah, na kršitve javnega reda in počasno ukrepanje policije, spal strah pred pošiljanjem otrok v trgovine, banke ali cerkve. Podobne skrbi že opozarjajo na sprožitev civilnih iniciativ, na primer v Šentjerneju, kjer so protestirali zaradi fizičnih napadov na šolskem dvorišču.

Posebno odmeven je bil nedavni dogodek v Ribnici, kjer sta dva romska mladeniča napadla župana Sama Pogorelca in prisotno policistko, ki ju ni bilo mogoče takoj umiriti brez posega varnostnih organov Objava o dogodku je sprožila polemike glede učinkovitosti delovnih skupin za romsko problematiko, kar je župan označil za zapravljanje časa, ter povzročilo razpravo na nacionalni ravni. Predsednica republike je v odzivu pozvala k mirnemu dialogu in enakemu kaznovanju za vsakega storilca, ne glede na pripadnost skupini.
Država že dolgo vztraja, da gre pri nekaterih primerih predvsem za mladostniško kriminaliteto, ki ni specifična za etnično skupino, vendar lokalni uradniki pogosto drugače vidijo realnost – župani zahtevajo okrepitev policijske prisotnosti in spremembe zakonodaje, da bi mladoletnike lahko odstranili iz okolj školske ubesedne krivične scenarije. Notranji minister je sicer izrazil podporo policijskim ukrepom, toda župan Pogorelc opozarja, da so odzivi oblasti “en kup besedičenja, vmes pa nobenega zakona”.

Sum obstaja
Poleg stopnjevanja dogodkov nestrpnosti se location spherical prizadevanja države osredotočajo tudi na dolgoročne ukrepe za zmanjšanje segregacije in socialno vključenost. Kljub institucionalnim programom obstaja zaznan nesklad med oblikovanjem strategij in zmožnostjo njihove izvedbe na lokalni ravni, kjer so sredstva ponekod premalo ciljno usmerjena . Medtem ko je lokalno prebivalstvo vse bolj zaskrbljeno zaradi varnosti, Romi ostajajo brez učinkovite podpore v obliki strokovnih in policijskih intervencij, kar krepi občutek zapuščenosti z obeh strani.
Čeprav obstajajo resni primeri nasilja, strokovnjaki opozarjajo, da posploševanje prispeva k stigmatizaciji celotne skupnosti. Negativne etnične zgodbe o kriminalu so pogosto podkrepljene s stereotipi in ekstremističnim diskurzom, kar dodatno otežuje dialog . Vlada se sicer, z vidika nacionalne politike, zavezuje k enakopravnosti in vključevanju, a razvoj dialoga med lokalnimi skupnostmi, Romi in institucijami ostaja dolgotrajen in neenakomeren proces.

Za dolgoročne rešitve je nujno, da se nadaljujejo ciljni programi v izobraževanju, socialnem delu in prostornih ureditvah ter da se hkrati izboljša operativna odzivnost organov pregona. Šele na ta način bo mogoče zmanjšati nasilje, zgraditi zaupanja vredne odnose in preprečiti nadaljnje delitve v družbi.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona RTVSLO