Poštar v tem kraju je prestopil mejo – domačini so ogorčeni
V majhni ulici, kjer se vsi poznajo po imenu, se je zgodilo nekaj, kar je mnoge pustilo brez besed. Poštar vso pošto za več hiš pusti kar v enem nabiralniku. Ostalo? Naj uredijo sosedje sami. Je to prijazna improvizacija ali resna kršitev pravil?
Ko dobra volja postane slaba navada
»Smo prva hiša v ulici in poštar zdaj že redno pusti vso pošto pri nas,« pripoveduje bralec. Nato sledi tihi dogovor: lastnik hiše prime kuverte in jih raznese do sosedov. Iz solidarnosti. Iz občutka, da je tako prav. A vprašanje ostaja – ali res je?Kaj, če bi nekega dne rekli ne? Kaj, če bi pošta ostala na mizi ali, še huje, izginila?
Zamenjani naslovi in izgubljeno zaupanje
Drugi bralci opozarjajo, da to ni osamljen primer. Pošta pogosto roma na napačne naslove, zamenjajo se »Zgornji« in »Spodnji«, »Mali« in »Veliki«, hišne številke s črkami pa so očitno posebna uganka. Zaupanje v sistem, ki bi moral biti natančen, se pri tem hitro skrha.

Kaj pravi Pošta Slovenije?
Novinarji Svet24 so se obrnili na Pošto Slovenije. Tam pravijo, da ne zaznavajo povečanega števila prijav o takšnem načinu dostave. Priznavajo pa, da se zaradi človeškega faktorja napake dogajajo. Uporabnike zato pozivajo, naj nepravilnosti prijavijo njihovemu kontaktnemu centru. V sindikatu poštnih delavcev so bili bolj neposredni. O takšnih primerih sicer niso slišali, a poudarjajo, da takšna praksa nikakor ni skladna s pravilniki. Dodajajo še, da težave v sistemu segajo precej globlje.

Režim A in B – tiha normalizacija slabšega standarda
Pošta se že nekaj časa sooča s kadrovskimi stiskami, a po mnenju sindikata to ne more biti izgovor. Prehod na t. i. režim A in B pomeni, da del pošiljk ne pride več vsak dan. Nekateri jih prejmejo šele vsak drugi dan, roki dostave pa se podaljšujejo – s treh celo na šest dni. Na spletni strani Pošte sicer zagotavljajo, da večina pošiljk prispe v roku enega do treh dni in da ima vsako gospodinjstvo dostavo pet dni v tednu. A izkušnje ljudi na terenu govorijo drugače.
Majhna ulica, veliko vprašanje
Na koncu ostane preprosto vprašanje: kje se konča prijaznost in kje se začne odgovornost? Sosedje lahko pomagajo – a ne smejo postati nadomestek za sistem, ki bi moral delovati sam od sebe.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook/ Radio1