Postojna postaja begunsko središče? Vlada podaljšala zaščito ukrajinskim sirotam
Slovenska vlada je na nedavni seji podaljšala nastanitev ukrajinskih beguncev in sirot, ki so v Slovenijo pribežali zaradi vojne v domovini. Nastanitveni center v Postojni, kjer trenutno prebiva več kot 90 prosilcev za začasno zaščito, bo deloval vsaj do marca 2026, skladno z odločitvijo Evropske komisije.
POSTOJNA OSTANE BEGUNSKO SREDIŠČE – JE TO DOLGOROČNA REŠITEV?
Vlada Republike Slovenije je nastanitveni center v Postojni odprla leta 2022, ko je po izbruhu vojne v Ukrajini pričela sprejemati razseljene osebe. Takrat je bil center vzpostavljen za eno leto, a so ga že dvakrat podaljšali. Evropska komisija je letos zaščito razseljenih Ukrajincev podaljšala do 4. marca 2026, zato je Slovenija sledila tej odločitvi – vendar, ali to pomeni, da bo Postojna še leta ostala glavno zatočišče za begunce?
Kapaciteta centra v Postojni je 150 oseb, trenutno pa je tam nastanjenih 97 posameznikov. Po podatkih oblasti gre večinoma za ženske, otroke in starejše, ki se nimajo kam vrniti, saj so njihova bivališča uničena ali pod rusko okupacijo.
UKRAJINSKE SIROTE – REŠITEV ALI LE ODHOD V NEZNANO?
Posebej občutljivo vprašanje ostajajo otroci iz luganske regionalne sirotišnice. Ti otroci so v Slovenijo prispeli maja 2022, potem ko je njihovo sirotišnico v Severodonecku uničila raketa. Po začasnem bivanju v Lvovu so jih premestili v Slovenijo, kjer so se nastanili v Dijaškem domu v Postojni in v naselju Slavina.
Čeprav so sirote dobro vključene v slovensko okolje – hodijo v šolo, se učijo jezika in živijo v varnem zavetju – ukrajinske oblasti želijo, da se vrnejo domov. Kje je težava? Lugansk je pod rusko okupacijo, domovi teh otrok pa so porušeni. Je njihova vrnitev sploh realna možnost?
“Otroci so enormno napredovali, tu so slišani, videni, ljubljeni,” je poudarila Cvetka Kernel, koordinatorica projekta njihove nastanitve. A kljub vsemu slovenska vlada ne more samovoljno odločati o njihovi prihodnosti. Zato je sprejela kompromisno rešitev: nastanitev otrok je podaljšana do 30. junija 2025, nato pa se bodo razmere znova ocenile – poroča 24ur.com.
SLOVENIJA IN HUMANITARNA POMOČ – ALI NAM BO EVROPA POVRNILA STROŠKE?
Vse več ljudi se sprašuje, koliko bo Slovenijo stalo dolgoročno financiranje teh namestitev. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve gre večina sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, šolanja, zdravstvene oskrbe in integracijskih programov. Čeprav Evropska unija krije del stroškov, ostaja vprašanje, kako bo Slovenija reševala morebitno nadaljnje bivanje beguncev po letu 2026.
Zaenkrat ni jasnega odgovora, a izkušnje iz preteklih begunskih kriz kažejo, da se pogosto obljubljena sredstva ne izplačajo v celoti. Tako je bilo že pri migracijskem valu leta 2015, ko je Slovenija morala kriti več milijonov evrov stroškov iz lastnega proračuna. Bo zgodovina ponovila?
Pripravil: N. Z.
Vir: N1, 24ur, STA, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Evropska komisija
