• C Novo mesto
  • 09:54
  • Pon, 23.05.2022

Potrebujemo več strokovnjakov s področja upravljanja z okoljem za doseganje trajnostnega razvoja

Za prehod v zeleno gospodarstvo in nizkoogljično družbo moramo zagotoviti učinkovito izrabo naravnih virov in ustvarjati zelena delovna mesta, za kar se trudi tako naša kot mnoge države širom sveta. Za uresničitev navedenih ukrepov potrebujemo ustrezno ozaveščeno družbo in izobražen kader.

Znanje – potencial posameznika in družbe.

Znanstveniki, politiki in javnost se vse bolj zavedamo, da se svet zadnja desetletja razvija v napačno smer, kar se kaže v prekomernem onesnaževanju okolja. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je sedanji sistem dolgoročno nevzdržen, saj naš življenjski slog temelji na vedno večji potrošnji, kar zahteva nenehno rast proizvodnje, s čimer sta povezana rast porabe naravnih virov in povečanje onesnaževanja. In to kljub temu, da se zavedamo, da so viri omejeni in da smo že na robu zmogljivosti njihovega izkoriščanja. To kažejo tudi različni izračuni, po katerih človeštvo trenutno porabi 60 % več virov, kot jih je mogoče obnoviti. Živimo, kot da bi imeli na razpolago 1,6 planeta oz. povedano drugače: v letu 2020 smo s svojo porabo naravnih virov in ekosistemskih storitev presegli letno obnovitveno sposobnost Zemlje že 22. avgusta. Človeštvo je do takrat porabilo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. V Sloveniji je statistika še slabša, in sicer porabimo toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije (Global Footprint Network, 2020). Zato smo naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020, porabili že bistveno prej kot preostali svet, in sicer že 26. aprila. Tako bo področje varovanja okolja v prihodnjih letih postalo eno ključnih v sodobni družbi.

Žal pa so v javnosti, medijih in tudi političnih debatah pogosto v ospredju teme, o katerih lahko argumentirano razpravljajo le okoljski strokovnjaki. Recimo dileme, ali raje zgraditi nekaj vetrnih elektrarn ali eno jedrsko elektrarno, ali nastane večja škoda zaradi plastičnih slamic ali zaradi sto kilometrov nove avtoceste, ali povzročijo več škode vse uporabljene sveče ali en tovornjak na avtocesti in ali se sploh dogaja segrevanje ozračja. Na večino teh vprašanj zna stroka odgovoriti in obenem tudi pojasniti, kje najhitreje in najhuje uničujemo okolje v Sloveniji, Evropi in na svetu.

Okoljska pismenost prebivalstva viša zaupanje v znanost

Kako lahko pri tem pomagamo posamezniki? Prvi korak je višja ozaveščenost o okoljski problematiki. Izobraževanje ima pomembno vlogo pri obravnavanju in reševanju okoljskih izzivov, saj vodi do večje občutljivosti za okoljska vprašanja kakor tudi do prookoljskega političnega ravnanja (npr. do podpore okoljskim politikam, glasovanja za zelene stranke, udeležbe v okoljskem aktivizmu), osebne transformacije (npr. spremembe življenjskega sloga), pa tudi širših prookoljskih družbenih sprememb.

prizadevanja za varovanje okolja s pomočjo stroke. Znanje o upravljanju z okoljem omogoča posamezniku nenehno spremljanje vsebin, ki izhajajo iz problemov v okolju in njegovega ravnanja (onesnaževanje vode, zraka in tal, meritve v okolju, ravnanje z odpadki, varstvo narave, upravljanje okolja, ocenjevanje vplivov na okolje, ekonomika okolja, zakonodaja in komuniciranje z javnostjo). Prav zato bo tudi eksponentno naraščala potreba po usposobljenem in visokokakovostnem kadru s področja upravljanja z okoljem in njegovega varovanja.

Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja izpostavi še en problem današnjega časa, tj. da javnost čedalje manj verjame znanosti, celo pri nespornih vprašanjih, posledično pa ni mogoče najti kakovostnih rešitev. Ponazorimo s primerom: Ali tudi sami verjamete, da so sveče med največjimi okoljskimi onesnaževalci?

V Beli knjigi lahko zasledimo primer, ki ponazori, da stališče ne drži. Strokovnjaki ugotavljajo, da vse sveče v Sloveniji naredijo približno toliko škode okolju, kot jo naredi en velik tovornjak, ki se vozi po avtocesti. Sledimo lahko preprostemu izračunu: znana je masa vseh kupljenih sveč v enem letu, znana je grelna energija teh sveč, predpostavimo, da vse v tem časovnem obdobju pogorijo, zato lahko izračunamo skupno energijo gretja. To primerjamo s potrošnjo goriva velikega in zelo naloženega tovornjaka, ki vozi z dovoljeno hitrostjo 130 km/h po avtocesti, ponovno za obdobje enega leta, pri čemer predpostavimo, da so izpuščeni plini približno enako škodljivi, kar ne drži povsem. Npr. dizelski tovornjaki izpuščajo bolj škodljive komponente, poleg tega zvočno onesnažujejo okolje in uničujejo ceste, ki jih je treba krpati, obenem pa trošijo tudi druge snovi, kot so olje ali čistilna tekočina za okna.

Potrebe po vrhunsko izobraženih strokovnjakih so vse večje

Da bi država in ožje okolje lahko načrtovala in uresničevala politiko in strategijo varstva okolja ter izvajala aktivnosti v smeri zmanjševanja onesnaževanja in si prizadevala za odpravljanje njegovih posledic ter sledila smernicam trajnostnega razvoja, potrebujemo vrhunsko izobražene strokovnjake z interdisciplinarnim znanjem. Zato na Univerzi v Novem mestu Fakulteti za poslovne in upravne vede vabijo k vpisu v nove, sodobne in atraktivne študijski programe Upravljanje z okoljem, katerih cilj je izobraziti tovrstne kadre.

 

Na fakulteti z izobraževanjem in informiranjem prispevajo h krepitvi okoljske pismenosti prebivalcev in drugih akterjev ter spodbujajo k preudarni rabi prostora in naravnih virov ter krepijo čut za odgovornost pri ravnanju s prostorom in okoljem. Programi ponujajo sodobne koncepte upravljanja z okoljem ter osvetljujejo tri pomembne tehnološke paradigme: ohranjanje biotske raznovrstnosti in zdravja prebivalcev, krožno ekonomijo ter doseganje trajnostne rabe naravnih virov. Dodiplomski študij s praktičnim izobraževanjem v 3. letniku zagotavlja usposabljanje za takojšnjo uporabo strokovnega znanja, postopkov in poslovnih tehnik v praksi ter zagotavlja pestre zaposlitvene priložnosti.

Odločite se za poklic prihodnosti in z bogatim interdisciplinarnim znanjem pomagajte graditi zeleno prihodnost. Upravljanje z okoljem je sodoben študijski program, ki:

  • je vpet v lokalno okolje, saj predavatelji prihajajo iz gospodarstva, predavajo odlični slovenski in mednarodni strokovnjaki,
  • vključuje aktualne vsebine s področja upravljanja z okoljem,
  • je mednarodno primerljiv in sledi smernicam razvoja globalnega in lokalnega okolja,
  • ima sestavo programa, ki študentu omogoča, da po lastnem interesu določi širino in globino pridobljenih znanj in kompetenc,
  • zagotavlja učinkovit prenos pridobljenega teoretičnega znanja v prakso, ponuja znanje za razumevanje širšega okolja ter globalizacijskih procesov, poglobljeno razumevanje, razvoj ter aplikacijo teoretičnih znanj s področja upravljanja z okoljem.

Kot diplomant okoljevarstva boste svoje mesto našli tudi na področju znanstveno-raziskovalnega dela. Proučevali boste lahko onesnaževanje voda, alternativne vire energije, do okolja prijazno upravljanje s smetmi, zvočno in svetlobno onesnaževanje ipd. Znanstveniki s svojim raziskovanjem odkrivajo okoljska tveganja in na osnovi znanstvenih dosežkov dokazujejo, da so nujno potrebne večje družbene spremembe v lokalnem, regionalnem in globalnem okolju.

Vabljeni k vpisu v študijske programe Upravljanje z okoljem na vseh treh stopnjah študija. Udeležite se Informativnega dneva na Fakulteti za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu, ki bo v četrtek, 2. septembra 2021, ob 16.30, kjer vam bodo predstavili študijske programe, profil poklica in zaposlitvene priložnosti.

Okrogla miza “Izzivi in predlogi za izboljšave na področju upravljanja z okoljem”

Študentski utrip na fakulteti.

Prvi večji korak v smeri osebnostnega razvoja in lastnega razmišljanja o odgovornosti do narave naredimo takrat, ko postanemo občutljivi za nepravilna dejanja v okolju. Trajnostni razvoj je ena od pomembnih poti prihodnjih generacij, vendar pa sama potreba po zavedanju ni dovolj. Ozaveščenost ljudi se mora še povečati. Zato na Univerzi v Novem mestu Fakulteti za poslovne in upravne vede pripravljajo okroglo mizo z namenom javne razprave o izzivih na področju upravljanja z okoljem, primerih dobrih praks, predlogih za izboljšave ter vabijo strokovno in širšo zainteresirano javnost, da se jim pridruži 7. julija 2021. Programu dogodka lahko sledite na njihovi spletni strani https://fpuv.uni-nm.si/.

Kot pravi Bela knjiga, »naj bo ›majhnost‹ tokrat naša prednost in naj samo gospodarska rast, ki na omejenem planetu zahteva vedno večjo porabo energije in vedno večje posege v naravno okolje, ne bo glavno merilo naše uspešnosti«!

Pripravila: dr. Mojca Blažič, foto: vir uni-nm.si