Ponoči nas je streslo, ste čutili? Tu je bilo žarišče
V drugi polovici septembra 2025 so seizmografi Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zabeležili več manjših potresov, ki jih prebivalci večinoma niso občutili. Gre za potresno aktivnost z magnitudami pod 1,5, kar pomeni, da dogodki niso nevarni, so pa pomembni za strokovnjake, ki spremljajo premikanje zemeljske skorje. Med najbolj izstopajočima sta bila potresa pri Obrežju in pri Ivančni Gorici.
Potres pri Obrežju 19. septembra
Prvi od odmevnejših dogodkov se je zgodil 19. septembra ob 12.47 uri. Potres z magnitudo 1,4 je imel nadžarišče približno 18 kilometrov južno od Obrežja, ob slovensko-hrvaški meji. Globina ni bila določena, a že sama moč pokaže, da gre za dogodek, ki ga prebivalci niso čutili. V ARSO-vi bazi namreč ni bilo zabeleženih prijav o zaznavi.
Čeprav se potres zdi nepomemben, je prav vsak tak sunek del večje zgodbe. Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija leži na območju, kjer se stikajo Alpe, Dinaridi in Panonska nižina, kar povzroča stalno premikanje tal. Spomin na potres pri Petrinji leta 2020, ki ga je čutilo tudi Posavje, še vedno opozarja, da bližina meja ni nepomembna.
Potres pri Ivančni Gorici 22. septembra
Le tri dni kasneje, v ponedeljek 22. septembra ob 3.53 zjutraj, so tla znova rahlo vztrepetala. Tokrat je bil epicenter lociran pet kilometrov vzhodno od Ivančne Gorice, magnituda pa je znašala 1,3. Globina je bila ocenjena na 12 kilometrov.
Posebnost tega dogodka je, da sta ga dejansko zaznala dva prebivalca, kar je ARSO zabeležil v sistemu. Ker se je potres zgodil ponoči, je možnost občutenja večja, saj so takrat pogoji za zaznavanje mirnejši. Sunek je bil kljub temu povsem neškodljiv, a podatki o prijavah pomagajo seizmologom razumeti, kako se potres širi in kje ga ljudje dejansko občutijo.
Pet potresov v petih dneh
Med 17. in 22. septembrom je ARSO zabeležil pet potresov: pri Obrežju, Ivančni Gorici, Rogatcu in Kranju. Magnitude so bile med 0,8 in 1,4, kar jih uvršča med tako imenovane mikro potrese. Večina jih je ostala neopažena, a vsak vnos v evidenco povečuje natančnost seizmoloških modelov.
Takšne serije manjših potresov so v Sloveniji pogoste. Čeprav se jih ljudje običajno niti ne zavedajo, pomagajo raziskovalcem pri prepoznavanju potresno aktivnih območij in dolgoročnem spremljanju napetosti v zemeljski skorji.
Zakaj so pomembni tudi majhni potresi?
Magnituda pod 1,5 se sliši zanemarljivo in res ne povzroči škode. A seizmologi opozarjajo, da prav ti podatki gradijo širšo sliko o tem, kje in kako se sproščajo napetosti. Manjši potresi so lahko tudi napovednik večjih, saj kažejo, da so določeni prelomi aktivni.
Napisal: K. J.
Vir: ARSO potresi, Freepik
