Potres stresel Dalmacijo in Hercegovino, tu prvi odzivi
Bralci in lokalna poročila omenjajo zaznavanje tresenja v Splitu ter drugod po Dalmaciji, vključno z Dubrovnikom. Za zdaj (po prvih objavah) ni potrjenih informacij o večji škodi ali poškodovanih.
LIVNO, SPLIT – Danes popoldan je območje jugozahodne Bosne in Hercegovine pri Livnu stresel potres, ki ga je hrvaška Seizmološka služba (PMF Zagreb) zabeležila ob 17:31 po lokalnem času. Po njihovem poročilu je šlo za magnitudo 4,4 (v medijih pogosto poimenovano “po Richterju”), intenziteta v epicentru pa je dosegla V–VI stopnjo EMS, kar običajno pomeni zelo opazno tresenje, ki lahko premakne predmete in lokalno povzroči manjše poškodbe, kot so razpoke v ometu ali odpadanje manjših kosov.
Bosansko-hercegovski FHMZ je isti dogodek v svojem seznamu zabeleženih potresov za zadnjih 60 dni objavil z magnitudo 4,6 in intenziteto V. Takšna razlika (4,4 proti 4,6) ni nič nenavadnega: različne mreže lahko uporabijo različne metode, različne nize postaj in imajo različne “prve” ocene, ki se včasih tudi naknadno popravijo, ko prispe več podatkov.
Po poročilih, ki povzemajo podatke EMSC, naj bi bil epicenter približno 13 km zahodno-severozahodno od Livna in približno 53 km severovzhodno od Splita, ocena globine pa okoli 7 km; to je plitvo in ravno zato se tak potres pogosto občuti na precej širšem območju, še posebej čez Dinaride in vzdolž obale. Bralci in lokalna poročila omenjajo zaznavanje tresenja v Splitu ter drugod po Dalmaciji, vključno z Dubrovnikom. Za zdaj (po prvih objavah) ni potrjenih informacij o večji škodi ali poškodovanih.
Tu že večkrat
To območje je potresno živahno zato, ker leži na stiku oziroma v vplivnem pasu med Jadransko (Adriatsko) mikroploščo (Adria) in Evrazijo. Adria se premika in “pritiska” proti severu/severovzhodu, s čimer se Dinaridi še naprej deformirajo; napetosti se sproščajo na aktivnih prelomih, kjer prevladuje kombinacija narivanja in ponekod tudi strižnega premikanja. Znanstvene študije zato opisujejo Zunanje Dinaride kot aktivni narivno-gubani pas, nastal zaradi konvergence Adria–Evrazija, pri čemer se deformacija razporeja po več prelomnih sistemih.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: EMSC
