
Pozor, davek na nepremičnine naj bi kmalu stopil v veljavo – napovedali so, kdaj
Ali bo nepremičninski davek res prinesel boljše življenje ali le še večji glavobol?
LJUBLJANA – Nepremičninski davek, o katerem govori vlada Roberta Goloba, naj bi bil pravičen, ciljan in usmerjen v reševanje stanovanjske krize. Toda, ali gre za resnično premišljen ukrep, ki bo izboljšal življenje Slovencev, ali le še en primer, ko se zdi, da država išče načine, kako iztisniti še zadnji evro iz že tako izčrpanega srednjega razreda? Cilj davka je obdavčitev praznih in večkratnih nepremičnin, medtem ko naj bi razbremenil delo – a kaj to pravzaprav pomeni za povprečnega državljana?
Nepremičninski davek ali …
Čeprav ideja zveni preprosto – obdavčimo prazne nepremičnine in pomagajmo mladim do dostopnejših stanovanj – realnost te zgodbe je vse prej kot črno-bela. Premier Robert Golob poudarja, da davek ne bo prizadel lastnikov enega doma, temveč tiste, ki imajo nepremičnine, ki jih ne uporabljajo ali oddajajo za kratkoročni najem. “Nepremičninski davek bo pošten in bo razbremenil zaposlene, hkrati pa spodbudil boljšo uporabo nepremičnin,” je dejal premier, poroča N1.
Toda zakaj bi kdo imel prazno nepremičnino? Morda gre za dedovanje, finančne težave ali preprosto nezmožnost prodaje v zasičenem trgu. V nekaterih primerih pa so ti “neuporabni” stanovanjski prostori pravzaprav domovi upokojencev, ki jih obiskujejo le nekajkrat na leto, a jim ti kljub temu pomenijo več kot le nekaj kvadratnih metrov nepremičninske vrednosti.

Državljani niso navdušeni …
Spet bodo kradli.https://t.co/DCNZHwv1OY
— vinko vasle novinar (@vinkovasle1) December 2, 2024
Kdaj naj bi nepremičninski davek stopil v veljavo?
Čeprav se o nepremičninskem davku govori že vrsto let, je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo davek pripravljen in uveden z začetkom leta 2025. Priprava izhodišč bo zaključena do konca leta 2024, nato pa bodo koalicijski partnerji o njih razpravljali januarja prihodnje leto. Do takrat ostaja odprto vprašanje, kako bodo zakon oblikovali, da bo ustrezal načelom pravičnosti, ki jih zagovarjajo, ter hkrati zmanjšali negativne posledice za lastnike nepremičnin.
Slovenski srednji razred: poligon za nove davke?
Slovenija ima eno najvišjih stopenj lastništva nepremičnin v EU – več kot 90 % prebivalstva živi v svojih domovih. To je dosežek, ki bi ga večina držav zavidala, toda ob trenutnih gospodarskih razmerah to pomeni tudi večjo ranljivost za davčne spremembe. Povprečen Slovenec ni nepremičninski mogotec, temveč nekdo, ki se je s kreditom zadolžil do vratu, da bi si zagotovil streho nad glavo. Torej, ko vlada napoveduje “pravično obdavčitev”, ali res govori o pravičnosti, ali pa gre zgolj za lepo zveneče besede, ki skrivajo resnični udarec za srednji razred?
Da bo stvar še bolj zapletena, je tukaj še vprašanje, kaj pomeni “prazna nepremičnina”. Bo to vsak vikend, ki ga družina uporablja nekajkrat na leto? Kaj pa stanovanje, ki ga lastnik občasno oddaja otrokom za počitnice? In kako bo vlada preprečila, da bi obdavčitev praznih nepremičnin povzročila dvig najemnin, s čimer bi bil udarec za mlade še večji?
Stanovanjska kriza ali le priročen izgovor?
Golobova vlada trdi, da bo nepremičninski davek prispeval k reševanju stanovanjske krize. Minister Simon Maljevac je dejal, da bodo prazne nepremičnine, če bodo obdavčene, lažje dostopne najemnikom ali kupcem, saj bodo lastniki prisiljeni ukrepati. Po podatkih Geodetske uprave RS je v Sloveniji približno 20.000 nepremičnin neuporabljenih. A bodimo iskreni – bo 20.000 novih stanovanj res rešilo težave? Ali pa gre le za simbolično gesto, ki ne bo imela pravega vpliva na dostopnost stanovanj?

Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da obdavčitev nepremičnin pogosto prinese tudi nepredvidene posledice. Na Nizozemskem, kjer imajo podoben davek, so lastniki našli kreativne načine za izogibanje davkom – prazna stanovanja so začeli opremljati z minimalno opremo, da so bila “uradno” zasedena. Slovenija pa je znana po tem, da njeni zakoni ne predvidevajo vseh možnih scenarijev, zato se lahko bojimo, da bo tudi tukaj davek postal poligon za kreativne rešitve, ki bodo pustile najbolj ranljive še vedno na cedilu.
Davčna obremenitev: kje je meja?
V Sloveniji že zdaj plačujemo številne davke – od dohodnine, DDV-ja, trošarin, pa vse do takšnih, ki jih marsikdo niti ne razume povsem, dokler ne prispe račun. Nepremičninski davek je bil sicer dolgo časa predmet političnih razprav, a ga doslej še nobena vlada ni uspela uvesti. Sedanja vlada trdi, da bo tokrat drugače. A ali ni to vedno ista zgodba? Vsaka nova vlada pride z obljubami, kako bo “rešila” težave, ki jih prejšnje niso uspele – medtem pa povprečni državljan postaja vse bolj obremenjen in razočaran.
Če smo lahko skeptični, ali ni morda to le še en način za polnjenje proračuna? Vladni predstavniki sicer poudarjajo, da želijo s tem davkom razbremeniti plače in spodbujati zaposlovanje, a kako točno bodo te spremembe vplivale na vsakodnevno življenje Slovencev, ostaja nejasno.
Reševanje krize ali zgolj nova obremenitev?
Nepremičninski davek bo v najboljšem primeru korak k bolj pravični obdavčitvi in bolj dostopnim stanovanjem. V najslabšem pa še ena birokratska ovira, ki bo obremenila že tako izčrpane lastnike nepremičnin, brez jasnih rezultatov za stanovanjski trg. Vprašanje ni, ali potrebujemo ukrepe za reševanje stanovanjske krize – to je jasno. Vprašanje je, ali bo nepremičninski davek res pravično in premišljeno zasnovan. Če ne, bi lahko povzročil več težav, kot jih namerava rešiti.
Viri: N1, Delo, Svet24, Geodetska uprava RS.
Napisal: N. Z.
Zakaj se Robert Golob v resnici zavzema za novo zakonodajo za vrednotenje nepremičnin?