POZOR! Prihajajo drastične spremembe pri najemanju kreditov – preverite, kako bodo vplivale na vas!
V prihodnjih mesecih se obetajo radikalne spremembe na področju potrošniških kreditov, ki bodo vplivale tako na tiste, ki kredit šele nameravajo najeti, kot tudi na tiste, ki že zdaj težko krmarijo skozi poplavo obveznosti. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o potrošniških kreditih, s katerim želi omejiti nepoštene prakse, zmanjšati prezadolženost in povečati preglednost kreditnih pogojev. A vprašanje ostaja: bo zakon res koristil potrošnikom ali pa bo bankam in posojilodajalcem ponudil nove vrzeli za dodatne stroške?
Sistem “kupi zdaj, plačaj pozneje” pod drobnogledom
V zadnjih letih je vse bolj priljubljena praksa “Kupi zdaj, plačaj pozneje” (Buy Now, Pay Later – BNPL), ki omogoča takojšnji nakup z zamikom plačila, pogosto brez obresti, a z visokimi kaznimi za zamude. Nova zakonodaja tovrstne kreditne modele prvič postavlja pod strožji nadzor, saj so številni potrošniki ugotovili, da so se ob neprevidnem ravnanju hitro znašli v začaranem krogu dolgov.
Kaj se bo spremenilo? Kreditodajalci bodo morali jasno razkriti vse stroške in pogoje že ob sklenitvi pogodbe, prav tako pa ne bodo smeli samodejno odobravati kreditov brez izrecnega soglasja potrošnika. MGTŠ opozarja, da se številni Slovenci v tovrstne sheme podajo brez temeljitega razmisleka, posledice pa so občutne – zamudne obresti in dodatni stroški pogosto presegajo prvotno vrednost nakupa.
Digitalizacija da – a brez skritih pasti
V času, ko lahko kreditno pogodbo podpišemo z enim klikom, je zaščita potrošnikov pred zavajajočimi praksami še toliko pomembnejša. Novi zakon bo prepovedal pred-označena okenca pri digitalnem sklepanju pogodb, kar pomeni, da se potrošnik ne bo več mogel nevede strinjati z dodatnimi stroški ali skritimi pogoji.
Hkrati se uvaja tudi strožja pravila pri spremembah kreditnih pogojev. Banke in posojilodajalci ne bodo smeli enostransko dvigniti limita prekoračitve ali spremeniti pogojev kreditne kartice, razen če se potrošnik s tem izrecno strinja. Spomnimo, da so v preteklosti nekateri potrošniki “presenečeno” ugotovili, da imajo višje limite na kreditnih karticah, kar je pogosto privedlo do še večjih dolgov.
Nenaročeni krediti? Nikoli več!
Ste že kdaj prejeli pismo z obvestilom, da vam je banka samoiniciativno odobrila kreditno kartico ali dvignila limit na računu? Takšne prakse so do zdaj pogosto vodile v nehoteno zadolževanje – nekateri uporabniki so celo ugotovili, da jim je bil kredit odobren brez njihove vednosti. Novi zakon to prakso prepoveduje. Vsak kredit bo moral biti izrecno zahtevan in potrjen, kar bo preprečilo manipulacije in neželene dolgove.
Javna služba za svetovanje: Rešitev ali samo še ena birokratska luknja?
Ena izmed največjih novosti je vzpostavitev javne službe za svetovanje o dolgovih, ki bo potrošnikom nudila brezplačno pomoč pri reorganizaciji dolgov, pravnem svetovanju in finančnem upravljanju.
Čeprav se sliši obetavno, ostajajo odprta vprašanja: Bo svetovalna služba dejansko pomagala prezadolženim Slovencem ali bo šlo zgolj za novo birokratsko strukturo, ki bo pogoltnila več milijonov evrov proračunskega denarja? Po ocenah bo sistem stal okoli 300.000 evrov letno, pri čemer ministrstvo poudarja, da naj bi se na vsak vložen evro povrnilo od 1,4 do 5,3 evra v obliki manjših socialnih stroškov zaradi prezadolženosti.
A skeptiki opozarjajo, da podobni projekti v preteklosti niso vedno dosegli želenih rezultatov – še posebej, če potrošniki sploh ne vedo, da takšne storitve obstajajo ali pa se vanje vključijo šele takrat, ko so že globoko v dolgovih.
Zakon omejuje oderuške obresti, a ali dovolj?
V preteklih letih so se pojavljali primeri, ko so potrošniki najeli manjše kredite pri t.i. “hitrih posojilodajalcih”, kjer so skupni stroški kredita večkrat presegli znesek črpanega kredita. Novi zakon omejuje kreditne obrestne mere, saj določa, da ne smejo biti več kot 50 % višje od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Trenutno to pomeni največ 16,7 %.
Poleg tega zakon omejuje skupne stroške kredita – torej tudi zamudne obresti, stroške opominov in druge dodatne dajatve. Ti ne smejo preseči same vrednosti kredita, kar pomeni, da če ste najeli 1.000 evrov posojila, ne morete dolgoročno končati s skupnimi stroški 3.000 ali celo 5.000 evrov, kar se je v preteklosti že dogajalo.
Kaj pa izvršbe? Nova pravila pred začetkom sodnega postopka
Ena izmed najbolj perečih točk je obravnava izvršb zaradi dolgov. Po novem bo moral dajalec kredita ponuditi možnost vračila dejansko črpanega zneska brez dodatnih stroškov in v 12 obrokih, preden lahko sproži sodni postopek. Prav tako bo moral kreditojemalcu ponuditi alternativne rešitve, kot so podaljšanje ročnosti kredita, odlog plačila ali konsolidacija dolga.
To pomeni, da bodo imeli potrošniki več časa za rešitev svojih finančnih težav, a hkrati se odpira novo vprašanje: Ali bodo banke in posojilodajalci to upoštevali v praksi, ali pa bodo iskali pravne luknje za izogibanje tem določbam?
Je novi zakon res prelomnica ali zgolj kozmetični popravki?
Bo novi zakon o potrošniških kreditih res prinesel večjo zaščito potrošnikov? Na papirju se sliši obetavno – strožji nadzor nad kreditnimi shemami, omejitev oderuških obresti, jasnejše informacije in večja zaščita pred nepoštenimi praksami. A hkrati ostaja vprašanje, ali bodo novi ukrepi dejansko izboljšali finančno pismenost in preprečili prezadolževanje, ali pa se bodo potrošniki še vedno ujeli v past lahkotnega zadolževanja in prikritih stroškov.
Ker bo zakon zdaj šel skozi nadaljnjo obravnavo, bo ključno spremljati, ali bodo v končni različici določila res v korist potrošnikov ali pa se bodo – pod pritiski finančnih institucij – spremenila v birokratske popravke brez pravega učinka.
Pripravil: E. K. Vir: MGTŠ, Freepik
