Pozor, vozniki! Slovenija dobila prvi radar, ki ujame prekrškarje na daljavo!
Na nevarnem odseku med Mengšem in Kamnikom se je zgodila pomembna sprememba – uveden je bil prvi napredni merilnik hitrosti v Sloveniji, ki združuje sekcijsko in točkovno merjenje. A ali lahko nova tehnologija resnično spremeni dolgoletno težavo prehitre vožnje na tem prometno obremenjenem odseku?
Odsek, kjer je vsaka sekunda pomembna
Odsek med Mengšem in Kamnikom je že vrsto let znan kot problematična prometna točka. Pogoste prometne nesreče, nekatere celo s smrtnimi izidi, so tukaj žalostna stalnica. Konec novembra 2024 je tragično čelno trčenje terjalo življenje, le nekaj tednov kasneje pa so poškodbe v novi nesreči znova polnile naslovnice. Številni vozniki odsek preprosto vidijo kot priložnost za prehitro vožnjo, kar povečuje nevarnost za vse udeležence v prometu.
Revolucija v merjenju hitrosti: Kaj prinaša merilnik Celeritas MVD 2022?
Gre za napravo, ki je v Sloveniji uvedla povsem nov koncept spremljanja hitrosti. Celeritas MVD 2022, plod slovenskega podjetja Cestel, omogoča tako sekcijsko kot točkovno merjenje hitrosti, pri čemer je naprava prilagodljiva in se lahko uporabi glede na trenutne razmere. Ampak kako deluje?
Pri sekcijskem načinu merjenja merilnik spremlja povprečno hitrost vozila med dvema točkama – na mengeški obvoznici je to razdalja 600 metrov. Kamera na vstopni točki zabeleži čas, druga kamera na izstopni točki pa primerja časovni interval, kar omogoča izračun povprečne hitrosti. Če vozilo preseže dovoljeno hitrost, sistem zabeleži kršitev. Vse ostale podatke, kot pravijo strokovnjaki, sistem takoj izbriše, kar zagotavlja varstvo zasebnosti.
V točkovnem načinu pa Dopplerjeva radarska antena meri hitrost vozila v realnem času. Če voznik prevozi območje z višjo hitrostjo od dovoljene, naprava zabeleži kršitev in posnetek pošlje v nadzorni center. Tukaj se pojavlja vprašanje: ali bodo vozniki bolj pazili, če vedo, da sistem deluje na več načinov?
Zakaj je sekcijsko merjenje hitrejše in učinkovitejše?
Sekcijsko merjenje hitrosti je v številnih državah – od Italije do Nizozemske – dokazalo svojo učinkovitost. Zakaj? Ker ne kaznuje le trenutnih kršiteljev, ampak preprečuje impulzivno zmanjšanje hitrosti le pri radarski točki. Vozniki so primorani ohraniti enakomerno, zmerno hitrost na celotni razdalji, kar zmanjšuje tveganje za nesreče.
Kljub temu je bila uvedba takšne tehnologije v Sloveniji dolgotrajen proces. DARS in policija že več kot desetletje iščeta možnosti za uvedbo sekcijskega merjenja na avtocestah, a so birokratske ovire in dolgotrajna testiranja proces močno zavlekla. Merilnik na mengeški obvoznici je prvi korak, a zaenkrat deluje le testno – njegovo učinkovitost bodo ocenjevali do marca 2025.
Ali je tehnologija dovolj?
Vendar pa se postavlja ključno vprašanje: ali je uvedba napredne tehnologije dovolj za spremembo obnašanja voznikov? Slovenija je pri prometni kulturi še vedno v zaostanku za številnimi evropskimi državami. Hitrost, prehitevanje na nevarnih mestih in nespoštovanje signalizacije ostajajo pereči problemi.
Številni vozniki skeptično gledajo na nove tehnologije, saj menijo, da gre zgolj za »denarni stroj« za kaznovanje. A strokovnjaki poudarjajo, da je resnični namen povečanje varnosti. Na obvoznici pri Mengšu, kjer se je v zadnjem letu zgodilo več hujših nesreč, je vsak korak k umiritvi prometa ključnega pomena.
Prvi korak k bolj varnim cestam
Čeprav je merilnik Celeritas MVD 2022 za zdaj le testne narave, že predstavlja pomemben premik v razmišljanju o prometni varnosti. Tehnologija sama po sebi ne bo dovolj – potrebno je tudi ozaveščanje voznikov in dosledno izvajanje zakonodaje.
Slovenija ima zdaj priložnost, da s sodobnimi rešitvami, kot je sekcijsko merjenje hitrosti, bistveno zmanjša število nesreč. A kot kaže zgodovina, bo za resnično spremembo potrebna kombinacija tehnologije, vzgoje in strogih ukrepov. Ali bomo to priložnost izkoristili? Čas bo pokazal.
Napisal: E. K.
Vir: Urad za meroslovje, Freepik
