Prag revščine v Sloveniji je višji kot kdajkoli, ljudje brez upanja – kdo je odgovoren?
Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkrivajo zaskrbljujoče trende glede revščine in socialne izključenosti v državi. V letu 2024 je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov na mesec, kar pomeni povišanje za 78 evrov v primerjavi z letom prej. To je največja absolutna rast tega praga po letu 2005.
Več kot četrt milijona Slovencev pod pragom revščine
Posledično je stopnja tveganja revščine dosegla 13,2 %, kar pomeni, da je približno 276.000 oseb živelo z dohodkom, nižjim od omenjenega praga. To je 12.000 več kot v letu 2023. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag tveganja revščine znašal 2.060 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.472 evrov na mesec.
Socialna izključenost prizadela več kot 300.000 ljudi
Povišanje praga tveganja revščine je vplivalo tudi na stopnjo socialne izključenosti, ki je narasla na 14,4 %, kar pomeni, da je prizadela 302.000 oseb oziroma 15.000 več kot leto prej. Socialna izključenost se meri s tremi kazalniki:
- tveganje revščine,
- resna materialna in socialna prikrajšanost,
- zelo nizka delovna intenzivnost.
Čeprav sta se zadnja dva kazalnika nekoliko znižala, je skupno število socialno izključenih oseb naraslo zaradi povišanja stopnje tveganja revščine.
Dolgotrajna revščina v porastu
Še posebej zaskrbljujoč je podatek, da se je povečalo tudi dolgotrajno tveganje revščine. V letu 2024 je ta stopnja znašala 7,3 %, kar pomeni, da je približno 135.000 oseb živelo pod pragom tveganja revščine vsaj v treh od zadnjih štirih let. To je 12.000 več kot v prejšnjem letu.
Rastoča neenakost v porazdelitvi dohodka
Analiza porazdelitve dohodka kaže, da je neenakost med gospodinjstvi narasla. Vrednost Ginijevega količnika, ki meri dohodkovno neenakost, se je zvišala za 0,4 odstotne točke, medtem ko se je razmerje kvintilnih razredov povečalo za 0,1 odstotne točke. To pomeni, da se razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi še naprej poglablja.
Ali obstajajo svetle točke?
Kljub splošnemu povišanju nekaterih kazalnikov so opazne tudi pozitivne spremembe. Delež oseb, ki so sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, se je znižal za 0,1 odstotne točke. V letu 2024 je bilo takšnih oseb približno 8.000, kar je 2.000 manj kot leto prej.
Kaj povzroča rast revščine?
Povišanje praga tveganja revščine je deloma posledica rasti mediane razpoložljivega dohodka gospodinjstev, kar je lahko povezano z gospodarsko rastjo in inflacijo. Vendar pa to pomeni, da se prag revščine dviguje, kar posledično povečuje število oseb, ki živijo pod tem pragom, če njihovi dohodki ne sledijo tej rasti.
Kako lahko država reši problem?
Za učinkovito reševanje tega problema je nujno celovito pristopiti k socialni politiki, ki bo vključevala:
- Ukrepe za povečanje zaposlitvenih možnosti.
- Izboljšanje dostopa do izobraževanja in usposabljanja.
- Zagotavljanje ustrezne socialne zaščite za najranljivejše skupine prebivalstva.
Le s sistemskimi spremembami bo mogoče zmanjšati stopnjo revščine in socialne izključenosti ter izboljšati kakovost življenja vseh državljanov. Vprašanje ostaja – bo država ukrepala ali bodo socialne stiske postale nova realnost?
Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik
