
Predor pod poljsko-belorusko mejo
Predor je temna skrivnost pod evropsko mejo Pod poljsko-belorusko mejo se razkriva nekaj, kar spominja na temne strani evropske zgodovine — predor, ki odpira več vprašanj, kot jih zapira. V času, ko Evropa gradi ograje, postavlja nadzorne stolpe in zaupa umetni inteligenci, da bo varovala njene meje, se nekdo odloči iti v nasprotno smer: pod zemljo.
Odkritje predora na meji med Poljsko in Belorusijo ni le še ena zgodba o tihotapcih in nezakonitih migracijah. Je opozorilo. Tiha, a zelo resnična podoba Evrope, ki skuša ustaviti tok ljudi, obupa in strahu. A ta tok si vedno znova najde pot. Tokrat dobesedno skozi podzemlje, ki naznanja, da meja nikoli ni tako trdna, kot se zdi na površju.
Predor
Predor razburja Evropo
Na prvi pogled se zdi meja med Poljsko in Belorusijo mirna. Jeklene ograje, kamere, vojaki, senzorji, umetna inteligenca, ki ponoči bdi nad vsakim gibom.
- Vendar se pod površjem dogaja nekaj, kar vznemirja tako varnostne službe kot prebivalce — dobesedno pod površjem.
Pripadniki mejne straže v Podlaškem vojvodstvu v petek naletelijo na nekaj, kar bi prej pričakovali v vohunskem filmu kot na evropski meji.
Skrivnosten predor, ki povezuje belorusko in poljsko stran.
Vhod v predor so odkrili med rednim patruljiranjem. Kaj je bilo videti ni povsem jasno, a uradno poročilo omenja “dovolj prostora, da se po njem lahko premika človek”.
- Po besedah notranjega ministra Marcina Kierwińskega gre že za drugi tovrstni primer letos. In to na meji, ki velja za eno najbolj nadzorovanih v Evropi.
Kdo torej koplje tunele pod poljsko zemljo? In zakaj?
Sence iz Belorusije
Preiskava še poteka. A so s prstom takoj pokazali na Minsk.

Poljska namiguje, da bi lahko Belorusija pomagala pri organiziranju poti za nezakonite migrante — tistih, ki si z vsemi močmi želijo prebiti v Evropsko unijo, pa čeprav skozi temo in blato podzemnih rovov.
Sum
Čeprav dokazov ni, suma mečejo na Aleksandra Lukašenka, beloruskega predsednika.
- Že pred leti je sprožil val migrantov proti Zahodu, ko je olajšal pridobivanje vizumov za državljane tretjih držav.
Ljudem iz Sirije, Iraka, Afganistana in Afrike je obljubil, da jih bo Belorusija popeljala do “vrat Evrope”.
Toda za mnoge se je pot končala med bodečo žico in nepopustljivimi poljskimi vojaki. Obtičali so v ničemer – brez poti naprej, brez možnosti nazaj.
- In zdaj, z novoodkritim predorom, se pojavlja vprašanje: ali se migracijski tok ponovno prebuja – tokrat pod zemljo?

Evropa krepi zidove, a zemlja pod njimi se premika
Od leta 2021 se je evropska meja spremenila v trdnjavo. Poljska je letos končno dokončala svojo elektronsko ograjo, dolgo več kot 180 kilometrov, opremljeno z umetno inteligenco in senzorji, ki lahko zaznajo celo premik zajca.
Projekt je stal več kot 136 milijonov dolarjev.
Zdaj, ko se je izkazalo, da se mejo da obiti — ne čez, ne skozi, ampak pod njo, se mnogi sprašujejo, ali je tehnologija sploh kos človeški iznajdljivosti in obupu.
Podobne zgodbe so že krožile tudi drugje.
- Na Madžarskem so odkrili kar več tihotapskih rovov, nekatere dolge tudi do 34 metrov. Policija je v enem izmed njih ujela 44 migrantov in enega tihotapca.
Tunele so kopali blizu meje s Srbijo, kjer migranti že leta poskušajo najti pot do zahodne Evrope.
Madžarski predsednik Viktor Orbán že dolgo opozarja, da Evropa izgublja nadzor nad svojimi mejami. Leta 2015 je Madžarska postavila bodečo žico, a to očitno ni ustavilo vseh.
Zdaj se kaže, da se bitka za meje seli tja, kjer je najtežje nadzorovati – v nevidni svet pod zemljo.

Lukašenko hladen
Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko pove: : “Nismo krivi”. Po navadi znan po ostrih besedah, obtožbe kategorično zavrača.
- “To je evropska izmišljotina,” je dejal po poročanju tiskovne agencije TASS. “Ne mi, temveč oni so ustvarili krizo. Mi nismo ničesar krivi.”
- A hkrati je tudi priznal, da je Minsk “nehal pomagati Evropi pri zajezitvi migracij”.
“Ne bomo jih več ustavljali, kot smo jih prej,” je dodal.
S temi besedami je Evropa dobila hladno opozorilo: Belorusija ne bo več varnostni filter, temveč lahko postane prehod.
Kam vse to pelje?
Vse več držav uvaja strožje ukrepe. Nemčija razpravlja o centrih za deportacijo in dodatnih nadzorih.
Francija in Avstrija povečujeta patrulje na notranjih mejah EU. Tudi Slovenija ponovno razmišlja o začasnih ukrepih.
- A ob vsakem novem zidu, senzorju in dronu se zdi, da migracijski tok le spremeni smer.
Kot voda, ki vedno najde svojo pot – če ne čez, potem spodaj.
Tako postaja Evropa kontinent zidov in tunelov.
Na eni strani obupani ljudje, na drugi strani prestrašeni politiki.
In nekje vmes — tišina pod zemljo, kjer se kopljejo nove poti, neznano kam.
Pripravila AK
Viri:
euronews.com
wikimedia
“X”, youtube.com