Preiskava razsipništva Golobove vlade: pod drobnogledom milijoni davkoplačevalcev
V državnem zboru se odpira nova vroča politična fronta. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica zahtevajo nujno sejo odbora za finance, na kateri bi pod drobnogled postavili porabo javnega denarja v času vlade Roberta Goloba.
Pod lupo javni denar in zadnji meseci Golobove vlade
Po poročanju STA je nova koalicija skupaj z Resnico v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za finance. Naslov seje je že sam po sebi dovolj zgovoren: Negospodarno ravnanje z javnimi financami v času vlade pod vodstvom Roberta Goloba.
Predlagatelji trdijo, da so prejšnji mandat zaznamovali odsotnost fiskalne discipline, neracionalna poraba javnih sredstev in številni primeri negospodarnega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev. V ospredje postavljajo predvsem rast proračunskih odhodkov ob koncu mandata, težave pri črpanju evropskih sredstev in zamude pri večjih razvojnih projektih.
Računalniki, Litijska in preplačani projekti
Med primeri, ki jih želijo odpreti na seji, predlagatelji izpostavljajo nakup več kot 13.000 prenosnih računalnikov, ki so po njihovih navedbah več mesecev samevali v skladišču v Logatcu in izgubljali vrednost. Ob tem omenjajo tudi nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe pravosodja ter podražitve infrastrukturnih projektov.
»Namesto premišljenega upravljanja javnih financ smo bili štiri leta priča nasedlim projektom, preplačanim investicijam, povečevanju birokracije in vedno novim primerom negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi,« so med drugim zapisali predlagatelji seje.
Številke, ki jih koalicija postavlja v ospredje
Nova vlada se je 18. junija seznanila s podatki o saldu konsolidirane bilance javnega financiranja in državnega proračuna. Finančni minister Andrej Šircelj je po navedbah predlagateljev opozoril, da se rast odhodkov v zadnjem letu mandata še nikoli ni tako drastično povečala kot tokrat.
Skupni odhodki štirih blagajn javnega financiranja so v prvih štirih mesecih leta 2026 znašali 10,7 milijarde evrov. To je 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki državnega proračuna so bili v prvih petih mesecih višji za 15,6 odstotka, primanjkljaj pa je dosegel 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP.
Politični obračun ali nujna revizija?
Predlagatelji odboru predlagajo dva sklepa. Prvi je, da vlada v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja v času, ko je Golobova vlada opravljala tekoče posle. Drugi pa, da do konca leta 2026 preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev.
Vprašanje zdaj ni več le, koliko denarja je bilo porabljenega. Vprašanje je, ali bo nova koalicija uspela dokazati, da je šlo za razsipništvo, ali pa bo nekdanja vlada očitke zavrnila kot politični obračun. A nekaj je jasno: razprava o javnem denarju se šele zares začenja.
Pripravil: I.M.
VIr: Omrežje X
