Preminula je Svetlana Broz, vnukinja Josipa Broza Tita
V Beogradu se je zaključilo življenje dr. Svetlane Broz, zdravnice, avtorice in izjemne borke za človekove pravice. A njena zapuščina ostaja živa – v besedah, dejanjih in neštetih ljudeh, ki jih je navdihnila.
Zadnji pozdrav vnukinji nekdanjega maršala
Beograd, 22. marec 2025 – V 70. letu starosti je umrla dr. Svetlana Broz, vnukinja Josipa Broza Tita, a predvsem ženska, ki je svojo identiteto gradila daleč stran od sence zgodovine. Njeno življenje ni bilo zgolj nadaljevanje družinske legende, ampak svojevrstna tiha revolucija, usmerjena v človeško dostojanstvo, pogum in spravo.
Svetlana Broz se je rodila leta 1955 v Beogradu, odraščala pa je v ozračju politične dediščine in osebne radovednosti. Po končanem študiju medicine se je uveljavila kot kardiologinja v Vojaški bolnišnici v Sarajevu, a prav izkušnje iz vojne vihre 90. let so jo preobrazile v mirovno aktivistko, predavateljico in kronistko poguma navadnih ljudi.
Dobri ljudje v času zla
Njena knjiga “Dobri ljudje v času zla” (izdana leta 1999, sedem ponatisov, prevedena v šest jezikov) ostaja eno najpomembnejših del o vojni v Bosni in Hercegovini. V njej ni analizirala politik, temveč dokumentirala osebne zgodbe poguma – ljudi, ki so v času etničnega razkola tvegali vse, da bi pomagali “drugim”.
„Svetlana Broz je zabeležila tisto, kar so drugi prezrli – človeškost med razpadom civilizacije,“ je zapisala za The New York Times Book Review leta 2000.
Knjiga ni bila le literarni prispevek, temveč poziv k etiki in pogumu. Prav to je postalo srče njenega nadaljnjega dela: prepoznati, razvijati in nagrajevati državljanski pogum.
Gariwo: pogum kot orodje sprave
Po letu 2000 je Brozova ustanovila nevladno organizacijo Gariwo v Sarajevu. Njeno poslanstvo? Iskati “pravičnike med narodi” – posameznike, ki so v najtežjih trenutkih branili človekove vrednote. Organizacija je postala izobraževalna platforma, ki je s Šolami državljanskega poguma, predavanji in izdajo več kot 60 knjig posegla v družbni diskurz.
Gariwo je podeljevala tudi nagrado Duško Kondor, imenovano po srbskem članstvu v odporu proti nestrpnosti, in producirala čudovit niz dokumentarnih filmov o pogumnih ljudeh, ki bi sicer ostali pozabljeni.
Po navedbah Deutsche Welle (2021) je Brozova v enem desetletju predavala na 52 univerzah v ZDA in 80 univerzah v Evropi, kar jo uvršča med najbolj dejavne ambasadorje etike poguma na svetu.
Priznanja in pokloni iz celega sveta
Brozova ni iskala priznanj, a ta so jo vseeno dosegla. Bila je nosilka francoskega nacionalnega reda za zasluge, italijanskih priznanj L’Ambrogino d’Oro in La Bussola dell’Educazione, ter priznana za pravičnico v Svetovnem parku pravičnikov v Milanu, kar jo postavlja ob bok ljudem, kot so Raoul Wallenberg ali Gino Bartali.
Tudi Tuzla jo je imenovala za častno občanko, kar je bilo zanjo med vsemi priznanji eno najdragocenejših. “To je mesto, ki ni razpadlo, mesto, ki je pokazalo, da sobivanje ni utopija,” je dejala leta 2016 ob prevzemu priznanja (poroča Al Jazeera Balkans).
Zakaj Svetlana Broz ostaja pomembna
Svetlana Broz je umrla, a še zdaleč ni izginila. Njeno delo živi v zgodbah, ki jih je zapisala, in v mladih, ki jih je izobrazila. A njena prava vrednost ni le v projektih ali knjigah, temveč v spremembi perspektive, ki jo je prinesla:
Da ni dovolj, da se borimo proti zlu, temveč moramo tudi slaviti dobro.
V svetu, kjer je pogum pogosto razumljen kot agresija, je Brozova pokazala, da je pravi pogum nežna vztrajnost – ko stojiš ob človeku, ki je drugačen, ne glede na posledice.
Svetlana Broz je bila zdravnica, ki je zdravila srca – dobesedno in metaforično.
Zadnje slovo
Kremacija dr. Svetlane Broz bo 26. marca ob 14.15 na Novem pokopališču v Beogradu. V poslovilnih besedah mnogih kolegov in učencev je slišati skupno misel: “Ni učila, kako biti heroj. Pokazala je, da to že smo.”
In to bo, morda, njena najpomembnejša zapuščina.
Pripravil: N. Z.
Vir: NYT, Al Jazeera Balkans, Deutsche Welle, STA, The New York Times Book Review
