Premk z nasmehom na obrazu in opazko o »breznu«, odkoder je pobegnil oče Janeza Janše, SDS reagiral
Poslanec Svobode in zgodovinar dr. Martin Premk je zgodbo o Janševem očetu in njegovi rešitvi iz brezna javno izpodbijal že leta 2020, Janez Janša pa jo je večkrat predstavil kot pretresljivo izkušnjo svoje družine.
LJUBLJANA – Izjava poslanca Gibanja Svoboda dr. Martina Premka je sprožila oster odziv poslanca SDS Luke Simoniča. Premk je dejal: »Mimogrede, a ni zanimivo, da se gospod Janša niti ne spomni, iz katerega brezna mu je domnevno pobegnil oče.«
Besede se nanašajo na dolgoletno javno znano zgodbo o očetu Janeza Janše in povojnih pobojih v Kočevskem rogu. Gre za temo, pri kateri Premk in Janša že vrsto let zagovarjata povsem različni razlagi.
Janša o očetu govoril tudi na Macesnovi gorici
Janez Janša je junija 2020 kot predsednik vlade na uradni spominski slovesnosti pri Macesnovi gorici javno opisal očetovo pot ob koncu druge svetovne vojne. Po njegovih besedah je bil njegov oče po vrnitvi iz Vetrinja odpeljan v taborišče v Šentvidu, nato pa v Kočevski rog, kjer je bil skupaj z drugimi postavljen pred strojnice. Janša je takrat povedal, da je njegov oče morišče preživel.
Zgodbo je Janša podrobneje opisal že v knjigi Okopi iz leta 1994. V pozneje objavljenem pričevanju Janševega očeta iz leta 1993 je navedeno, da je zvezan z drugimi padel v jamo, pri tem pa ga ni zadela krogla, nato pa se mu je uspelo rešiti iz brezna. Mediji in organizacije, ki se ukvarjajo s povojnimi poboji, ga zato navajajo med preživelimi iz morišč v Kočevskem rogu.
Premk je zgodbo javno zanikal že leta 2020
Današnja Premkova pripomba zato ni prvič, da je zgodovinar in poslanec Svobode podvomil o tej zgodbi. Že junija 2020 je v kolumni Razdvojeni, razklani, razmesarjeni v glasilu Svobodna beseda zapisal, da naj bi bila zgodba o očetu takratnega predsednika vlade, ki je »splezal iz brezna«, neresnična. Trdil je, da je bil po vojni izpuščen domov in da ni pobegnil iz brezna.
Gre torej za Premkovo dolgoletno zgodovinsko interpretacijo oziroma trditev, ki je v neposrednem nasprotju z javnim pričevanjem Janeza Janše in objavljenim pričevanjem njegovega očeta. Zato Premkove današnje besede niso le naključna opazka, temveč nadaljevanje starega spora o verodostojnosti te družinske zgodbe.
Simonič: »Takšno ravnanje ni vredno poslanca«
Na Premkove besede se je ostro odzval Luka Simonič, poslanec SDS.
»Takšno ravnanje ni vredno ne poslanca Državnega zbora ne človeka, ki naj bi predstavljal vse državljane Slovenije. Medtem ko družine še vedno čakajo na dostojen in pieteten pokop svojih mrtvih, se Premk iz tragedije slovenskega naroda celo posmehuje in jo opisuje na način, ki je nevreden funkcije, ki jo opravlja. To je žal tudi pravo orodje slovenske levice – sovraštvo, delitve in hranjenje z napadi na ljudi, ki razmišljajo drugače. In če bomo sodili po njihovem dosedanjem ravnanju, se bo takšna politika skozi mandat žal samo še stopnjevala. Vsaka žrtev si zasluži resnico, dostojanstvo in pieteten pokop,« je zapisal Simonič.
V ozadju tudi še nerešeno vprašanje dokončnega pokopa
Polemika prihaja v času, ko je vprašanje povojnih grobišč znova močno prisotno v slovenski politiki. Ministrstvo za obrambo je navedlo, da je bilo iz Jame pod Macesnovo gorico izkopanih 3450 posmrtnih ostankov, ki so bili začasno preneseni v kostnico v Škofji Loki in čakajo na dokončni pokop.
Državni zbor je 26. maja letos sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Zakon, ki velja od 4. junija, določa, da se še nepokopani posmrtni ostanki žrtev pietetno in trajno pokopljejo na ljubljanskih Žalah. Pristojno ministrstvo mora določiti pogoje za prenos in pokop, zakon pa določa tudi rok, v katerem mora biti ta izveden po sprejetju potrebnega podzakonskega predpisa.
Premk je sicer že maja, ob razpravi o tej zakonodaji, zagovarjal stališče, da si vse žrtve zaslužijo dostojen pokop, vendar je novi oblasti očital politično izrabo vprašanja povojnih pobojev. Gibanje Svoboda je njegovo takratno stališče predstavilo kot nasprotovanje novim ideološkim delitvam.
Prav zaradi tega je njegova najnovejša osebna pripomba o očetu Janeza Janše sprožila toliko odzivov: izrečena je bila v razpravi o temi, pri kateri vprašanje zgodovinske resnice, dostojnega pokopa in odnosa do svojcev že desetletja ostaja eno najbolj občutljivih političnih vprašanj v Sloveniji.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona
