Prepoved telefonov v šolah: Razumna odločitev ali pretiran poseg?
V zadnjih letih se je med starši, učitelji in strokovnjaki razvila prava razprava o vplivu mobilnih telefonov na otroke in mladostnike. Medtem ko nekateri zagovarjajo njihovo koristnost pri učenju in komunikaciji, drugi opozarjajo na negativne posledice – od zmanjšane pozornosti in slabše komunikacije v živo do resnejših težav, kot so odvisnost od zaslonov, slabšanje socialnih veščin in celo vpliv na duševno zdravje.
Na avstrijskem Koroškem so se odločili, da ukrepajo – in to precej odločno. Otrokom v ljudskih šolah, torej tistim v starosti od 6 do 10 let, so popolnoma prepovedali uporabo mobilnih telefonov, tablic in pametnih ur. Kaj je bil povod za to odločitev? Kako se odzivajo starši in učitelji? In predvsem – ali bo ta prepoved res dosegla svoj namen?
Šola brez telefonov: Kaj pravi stroka?
Ukrep, ki so ga sprejeli na avstrijskem Koroškem, temelji na prepričanju, da prekomerna uporaba tehnologije negativno vpliva na otrokov razvoj. Daniel Fellner, deželni referent za izobraževanje, je bil pri zagovarjanju te odločitve zelo jasen: otroci se preprosto ne pogovarjajo več tako, kot so se nekoč.
“Vsak dan sem šel mimo avtobusne postaje in videl skupino otrok – 15, 20 jih je stalo tam, vsi s pogledi usmerjenimi v telefone. Nihče se ni pogovarjal, nihče se ni igral. To je problem.”
Učitelji že nekaj časa opozarjajo, da otroci, ki preveč časa preživijo na telefonih, v šolo prihajajo z motnjami koncentracije, težavami pri socializaciji in celo z nižjo stopnjo tolerance do avtoritet. Vse to lahko vpliva na šolski uspeh, medvrstniške odnose in dolgoročno celo na razvoj možganov.
Po besedah ravnatelja dvojezične ljudske šole v Šmihelu, Danila Katza, je težava očitna: “Ne gre samo za uporabo med poukom. Otroci so preveč na telefonih doma, posledično prihajajo v šolo z že oblikovanimi vzorci obnašanja, ki otežujejo učni proces. Vidimo več vedenjskih težav, več nepazljivosti, več upora do učiteljev.”
Ali prepoved telefonov rešuje težavo ali le ustvarja novo?
Seveda, odločitev avstrijskih oblasti ni ostala brez kritik. Nekateri starši menijo, da popolna prepoved ni prava pot, saj otrokom onemogoča stik s starši, še posebej po pouku. V nekaterih primerih telefoni niso le igrače, temveč tudi orodje za nujno komunikacijo, sledenje in varnost.
Vprašanje pa je, ali je resnično kriv samo telefon – ali pa gre za širši problem, ki bi ga morali nasloviti drugače. Prepoved sama po sebi še ne pomeni, da bodo otroci avtomatsko začeli več komunicirati v živo, se igrati na dvorišču ali graditi socialne veščine. Če jih doma nihče ne spodbuja k druženju, bo ukrep učinkovit le v šolskem okolju, težava pa bo ostala prisotna drugje.
Na drugi strani pa številne raziskave kažejo, da je zmanjšanje časa pred zasloni lahko izjemno koristno za razvoj otrokove kreativnosti, empatije in sposobnosti reševanja težav. Če ukrep vodi v boljše odnose med vrstniki in večjo osredotočenost v šolskem procesu, bi lahko imel dolgoročne pozitivne učinke.
Kaj sledi? Bo Avstrija šla še dlje?
Zanimivo je, da se v Avstriji že razmišlja o razširitvi prepovedi na starejše učence, stare do 14 let. Trenutno še ni jasno, ali bo to ukrep, ki ga bodo sprejele vse zvezne dežele, ali pa bo ostal zgolj v domeni posameznih šolskih oblasti.
Toda ali bo Slovenija sledila temu zgledu? V nekaterih slovenskih šolah so že sprejeli omejitve uporabe telefonov med poukom, a popolna prepoved za zdaj ni na obzorju. Vseeno se pojavlja vse več pobud, da bi vsaj v nižjih razredih osnovne šole otrokom omejili dostop do telefonov.
Razumna odločitev ali pretirana regulacija?
Prepoved mobilnih telefonov v avstrijskih šolah je zagotovo drzen korak, ki odpira številna vprašanja. Bo res prinesla več druženja in boljšo koncentracijo otrok? Ali pa gre le za omejitev, ki se bo sčasoma pokazala kot neučinkovita?
Ena stvar je gotova – vprašanje o vplivu tehnologije na otroke ne bo kmalu izginilo. Morda bo ta ukrep zgolj začetek večje razprave o tem, kako uravnotežiti prednosti digitalne dobe z nujno potrebnim razvojem socialnih in kognitivnih veščin pri mladih generacijah.
Pripravil: E. K. Vir: RTV, Freepik
