Preverili smo, kako se slovenske neto plače primerjajo s preostalo Evropo – poglejte te osupljive razlike!

25. jan. 2025, ob 13.00
6222
180 SEK

Ali ste se kdaj vprašali, koliko od svoje bruto plače v resnici obdržite? Odgovor na to vprašanje je vse prej kot preprost – in močno odvisen od države, v kateri delate. Evropa, znana po svoji raznolikosti, ne odstopa niti na področju plač, davkov in socialnih prispevkov. Podatki kažejo, da razmerje med bruto in neto plačami v evropskih državah ni le številka, temveč odraz družbenih vrednot, gospodarskega sistema in politike socialne varnosti.

Ciper na vrhu, Belgija na dnu

Ko gre za odstotek bruto plače, ki ga dejansko prejmete na svoj račun, je razlika med državami osupljiva. Na Cipru zaposleni obdržijo kar 85,9 % svoje bruto plače, kar je daleč nad povprečjem EU, ki znaša 68,8 %. Po drugi strani pa Belgija s 60,1 % zaseda dno lestvice. Razlika ni zgolj številčna – gre za povsem drugačna sistema obdavčitve in socialne zaščite. Belgija je znana po visokih davkih, vendar ti financirajo obsežen socialni sistem, ki zagotavlja široko dostopnost zdravstvenih in drugih storitev.

In Slovenija? Nekje v zlati sredini

Slovenski zaposleni prejmejo približno 66 % svoje bruto plače, kar nas postavlja pod evropsko povprečje, vendar še vedno pred državami, kot so Nemčija, Danska in Romunija. Zanimivo je, da razmerje med bruto in neto plačo v Sloveniji odraža predvsem razmeroma visoke prispevke za socialno varnost, ki so v primerjavi z drugimi državami precej obremenjujoči za delavce.

Švica in Luksemburg: sanjski državi za visoke plače

Če pogledamo na vrh lestvice po absolutnih zneskih, izstopata Švica in Luksemburg. V Švici povprečni letni neto dohodek samske osebe brez otrok znaša neverjetnih 85.582 evrov, v Luksemburgu pa 49.035 evrov. V primerjavi z Bolgarijo, kjer letni neto dohodek komaj presega 9.000 evrov, je razlika skoraj desetkratna. Švica uspešno kombinira nizke davčne stopnje z visokimi plačami, kar je posledica konkurenčnosti med kantoni in učinkovitega davčnega sistema.

Kaj pa družinski status?

Na razmerje med bruto in neto plačo ne vpliva le država, ampak tudi družinski status in število otrok. Pari z otroki pogosto prejemajo olajšave in dodatke, ki povečujejo njihov neto dohodek. Na Slovaškem, na primer, par z enim zaposlenim in dvema otrokoma prejme kar 109,3 % svoje bruto plače – kar pomeni, da zaradi družinskih dodatkov in davčnih olajšav njihov neto dohodek presega bruto. Podobno ugodne pogoje najdemo na Češkem in Poljski.

Slovenija v primerjavi z Evropo

Podatki za Slovenijo kažejo, da samska oseba brez otrok obdrži 65,8 % bruto plače, kar je primerljivo s povprečjem v EU. Za pare z otroki so številke nekoliko boljše: par z enim zaposlenim in dvema otrokoma prejme 81,8 % bruto plače, medtem ko par, kjer sta zaposlena oba partnerja in imata dva otroka, prejme 70,8 %. Čeprav te številke niso med najvišjimi v Evropi, slovenski davčni sistem vendarle upošteva družinsko stanje, kar nekoliko olajša finančno breme družin.

Ali višji davki pomenijo boljše življenje?

Pomembno je poudariti, da višji davki niso nujno slabi. Države, kot sta Belgija in Danska, kjer zaposleni obdržijo manjši del svoje bruto plače, nudijo obsežne javne storitve – od brezplačnega šolstva in zdravstva do močne socialne varnosti. Na drugi strani imajo države z nižjimi davki, kot so Ciper, Švica ali Estonija, bolj omejene javne storitve, kar pomeni, da morajo posamezniki sami financirati večji del svojih potreb.

Razlike, ki štejejo

Ko primerjamo bruto in neto plače po Evropi, ni pomembna le številka, ki jo prejmemo na račun, temveč tudi to, kaj nam sistem vrača v obliki javnih storitev in socialne varnosti. Slovenija se na tem področju uvršča v zlato sredino – zmerne neto plače, a hkrati dostop do solidnih javnih storitev. A ključno vprašanje ostaja: ali bi lahko z izboljšavami davčnega sistema in boljšo porazdelitvijo bremen zagotovili več za vse?

Napisal: E. K.

Vir: Euronews, Freepik

6222
180 SEK