Prihaja popolni Sončev mrk: videli ga bomo tudi v Sloveniji, isti večer pa bodo nebo preplavili še utrinki
V sredo, 12. avgusta, bo nebo nad Evropo uprizorilo enega najbolj osupljivih naravnih pojavov – popolni Sončev mrk. V Sloveniji bomo videli le del predstave, saj bo Sonce zašlo le nekaj minut pred trenutkom največje prekritosti.
Ko se Luna postavi natančno med Zemljo in Sonce
Sončev mrk nastane, ko Luna na svoji poti pride med Zemljo in Sonce ter svojo senco usmeri proti našemu planetu. Gre za redek trenutek izjemno natančne poravnave treh nebesnih teles.
Čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, je hkrati tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje. Zato sta na našem nebu videti skoraj enako velika. Ko se njuna položaja popolnoma ujameta, Luna prekrije svetlo Sončevo ploskev, okoli nje pa se pokaže nežna zunanja atmosfera Sonca, imenovana korona.
Prav ta nenavadna igra velikosti in razdalj je razlog, da popolni Sončev mrk velja za enega najbolj dramatičnih prizorov na nebu. Dan se za nekaj trenutkov spremeni v somrak, temperatura lahko nekoliko pade, najsvetlejše zvezde in planeti pa postanejo vidni tudi sredi dneva.
Popolna tema bo prečkala sever Evrope in Španijo
Mrk se bo 12. avgusta začel nad odročnim območjem severne Rusije. Ozek pas popolne zatemnitve bo nato potoval čez Grenlandijo, Islandijo, sever Španije in skrajni severovzhodni del Portugalske.
Posebej veliko zanimanja je pričakovati v Španiji, kjer bo pas popolnega mrka segal približno od območja mesta Oviedo do Balearskih otokov. Tudi tam bo pojav viden tik pred sončnim zahodom, popolna faza pa bo trajala manj kot dve minuti.
Na posameznih območjih Rusije in Grenlandije bo popolna zatemnitev trajala nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol. To pomeni, da bodo morali opazovalci na spektakel čakati več ur, morda celo potovati več sto kilometrov, najlepši trenutek pa bo minil skoraj v hipu.
Kaj bomo dejansko videli v Sloveniji?
V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.25. Luna bo počasi začela prekrivati desni oziroma spodnji del Sončeve ploskve, pojav pa bo potekal zelo nizko nad zahodnim obzorjem.
Največja prekritost bi nastopila okoli 20.25, ko bi Luna zakrila približno 90 odstotkov Sončevega premera. Toda ravno takrat bo glavni del predstave za slovenske opazovalce že končan.
Sonce bo namreč predvidoma zašlo okoli 20.21, približno štiri minute pred izračunanim vrhuncem mrka. Vseh faz zato iz Slovenije ne bo mogoče spremljati. Nekoliko boljše pogoje bodo imeli prebivalci jugozahodne Slovenije, kjer bo stopnja prekritosti večja kot na severovzhodu.
Za opazovanje bo pomemben odprt pogled proti zahodu. Gozd, hribi, stavbe ali bližnje vzpetine lahko Sonce zakrijejo še precej pred uradnim časom njegovega zahoda. Najboljša izbira bo zato višje ležeča in odprta lokacija brez ovir na obzorju.
Navadna sončna očala niso dovolj
Tudi kadar Luna prekrije večji del Sonca, je neposredno gledanje vanj nevarno. Preostali svetli del Sončeve ploskve lahko poškoduje mrežnico in povzroči trajne posledice za vid.
Navadna sončna očala, zatemnjeno steklo, fotografski filmi ali doma izdelani filtri ne zagotavljajo ustrezne zaščite. Opazovalci morajo uporabiti posebna očala za spremljanje Sončevega mrka ali pojav spremljati s posredno projekcijo.
Posebna previdnost velja tudi pri fotografiranju. Pogled skozi daljnogled, teleskop ali objektiv brez ustreznega filtra je lahko še nevarnejši, saj optična naprava Sončevo svetlobo dodatno zbere in usmeri proti očesu.
Po mrku bodo nebo preplavili še Perzeidi
Avgustovski večer se s sončnim zahodom ne bo končal. Kmalu po mrku bo sledil še vrhunec meteorskega roja Perzeidov, enega najbolj znanih in priljubljenih meteorskih rojev v letu.
Če bo nebo jasno, bodo lahko opazovalci po delnem mrku počakali na temo in pogled usmerili proti nočnemu nebu. V enem samem večeru bo tako mogoče spremljati dve povsem različni nebesni predstavi – počasno prekrivanje Sonca in hitre svetle sledi meteorjev.
Naslednja velika priložnost bo prišla že 2. avgusta 2027, ko bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Njegova popolna faza bo trajala kar šest minut in 23 sekund. Nad Slovenijo pa se bo popolna tema med Sončevim mrkom spustila šele 3. septembra 2081.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Astronomsko društo Orion
