»Pripravite lopate!« Ljudski meteorolog Dušan Kaplan za drugo polovico januarja napoveduje ogromno snega

Zima še ni rekla zadnje besede. Po besedah ljudskega meteorologa Dušana Kaplana nas po praznikih čaka vremenski preobrat, kakršnega že dolgo nismo doživeli – z obilnim snegom, hudim mrazom in pomladjo, ki bo zamujala.

Božič brez snega, a le navidezni mir

Dušan Kaplan, ki vreme razume skozi dolgoletno opazovanje narave, tradicije in lokalnih posebnosti, je svoje napovedi podal v pogovoru za Slovenske novice. Poudaril je, da v nižinah Slovenije za božič ne bo prave zime. Možna bo mešanica dežja in snega, a brez trajne snežne odeje.

Prelom po novem letu: zima pokaže zobe

Pravi zasuk naj bi se zgodil po januarskem mlaju. Takrat, pravi Kaplan, se bo vreme »prelomilo«. Prihaja izrazita ohladitev, mraz in – kar najbolj buri domišljijo – izjemno obilno sneženje. »Toliko snega bo, da ga ne bomo mogli kidati,« opozarja in razmere primerja z zimo leta 1952, ko je sneg ohromil velik del države. Ceste bodo poledenеле, razmere zahtevne, vsakodnevni opravki pa precej oteženi.

Nevarnosti v gorah in leden januar

Kaplan ob tem posebej opozarja ljubitelje gora. Visokogorske ture nad 1800 metri močno odsvetuje, saj bodo razmere nepredvidljive in nevarne. Januar opisuje brez olepševanja: leden, snežen in zoprn. Okrog 19. januarja se obeta vrhunec mraza in snega, kar bo velik izziv tudi za cestno infrastrukturo in plužne službe.

Pomlad bo potrpežljivost na preizkušnji

Zima se po njegovem ne bo hitro poslovila. Snežna odeja bi se lahko obdržala globoko v pomlad, prebujanje narave pa bo zadržano in skromno. Prvi resni znaki pomladi naj bi se pokazali šele tik pred 1. majem. Kaplan ob tem dodaja še star ljudski rek: če je januar mrzel, bo avgust topel – torej se narava vedno nekje oddolži.

Medalja v ZDA za penečo pijačo iz Gezove kleti

Šmarnica, pijača, ki sinonimno uteleša nekdanjo bridko siromaštvo, garanje na tuji zemlji, alkoholno samooskrbo revnejših slojev na zaplatah okoli bajt in razširjeno socialno bolezen – alkohol

Med tradicijo in spremembami podnebja

Kaplan se zaveda podnebnih sprememb. Zime so krajše, poletja daljša in bolj soparna. A prav zato, poudarja, so opazovanja naravnih ciklov dragocen dodatek sodobnim meritvam. Morda ne povedo vsega – a pogosto povedo dovolj, da nas pripravijo na tisto, kar prihaja.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/ Slovenske novice