Proslava ob dnevu državnosti: Govor Nataše Pirc Musar preglasili žvižgi, Janša dvignil množico z ostrim sporočilom Sloveniji (VIDEO)
Državna proslava ob 35. obletnici samostojne Slovenije na Trgu republike ni minila le v znamenju zastav, spomina in slavnostnega programa. Med govorom Nataše Pirc Musar so se večkrat slišali žvižgi, Janez Janša pa je z nagovorom o osamosvojitvi, sodelovanju in izključevanju prejel aplavz.
Večer državnosti z močnim političnim nabojem
Predvečer dneva državnosti bi moral pripadati predvsem spominu na čas, ko se je Slovenija odločila za svojo pot. Pred 35 leti je velika večina volivcev na plebiscitu podprla samostojno državo, nekaj mesecev pozneje pa je Slovenija svojo odločitev tudi obranila. Osrednja proslava na Trgu republike je zato vedno več kot protokolarni dogodek. Je trenutek, ko se pokaže, kako država razume svojo zgodovino in kako se zna povezati ob simbolih, ki bi morali pripadati vsem. Tokrat se je ob nagovoru predsednice republike Nataše Pirc Musar večkrat slišalo žvižge. Dogajanje je pokazalo, da politične napetosti tudi ob enem največjih državnih praznikov niso izginile. Ob tem je Janšev nastop naletel na precej toplejši odziv dela zbranih, saj so njegove besede večkrat pospremili z aplavzom.
Spomin na fanta, ki je hotel v Teritorialno obrambo
Janša je govor začel z osebnim spominom iz dni vojne za Slovenijo. Spomnil se je 12-letnega fanta, ki ga je sredi junija 1991 vprašal: »Minister, kje se lahko vpišem v Teritorialno obrambo?« Deček je želel braniti državo skupaj z očetom, ki je bil že vpoklican v TO. Premier je dejal, da so imeli takrat na tisoče prostovoljcev, a na začetku agresije premalo orožja. Prav pripravljenost ljudi, tudi najmlajših, da bi branili domovino, je bila po njegovih besedah dokaz, da Slovenija na koncu ne more izgubiti. Zahvalil se je pripadnikom Teritorialne obrambe, policije, civilne obrambe, prostovoljcem, vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi, in predvsem družinam tistih, ki so za Slovenijo dali življenje.
Opozorilo: muzej lastne države smo morali ustanoviti dvakrat
Janša je posebej izpostavil ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ki jo je označil za nenavaden in zgovoren pojav. »Smo edinstveni na celem svetu v tem, da je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države,« je dejal. Po njegovi oceni bi morale biti osamosvojitev, državnost in spoštovanje do časa, ki je narod povezal, samoumevni del skupnega spomina. V govoru je veliko prostora namenil tudi mladim. Ocenil je, da vse več mladih kaže zanimanje za slovensko zgodovino, identiteto in vprašanje, kakšna naj bo država v prihodnje. To je po njegovem znamenje upanja, a tudi odgovornost sedanje generacije, da mladim preda varno, razvojno in samozavestno Slovenijo.
Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS: Spodobilo bi se, da ob naslednjem praznovanju, končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti, na katerem bo skupaj z besedami dr. Jožeta Pučnika zapisan ta najpomembnejši stavek iz naše zgodovine: »Republika Slovenija je… pic.twitter.com/s3bL3EoG7v
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 24, 2026
Zakaj Slovenija po letu 2008 ni več napredovala tako hitro?
Osrednji politični poudarek govora je bil namenjen vprašanju razvoja države. Janša je spomnil, da se je slovenski BDP na prebivalca od osamosvojitve močno povečal, vendar po njegovih besedah Slovenija po letu 2008 ni več dohitevala evropskega povprečja tako hitro kot prej. Izpostavil je obdobje Partnerstva za razvoj, ko so se pri reformah povezale različne politične sile in je bilo sprejetih več deset sistemskih zakonov. Kot glavno oviro je navedel politiko izključevanja. »Ko smo znali stopiti skupaj, smo napredovali najhitreje,« je poudaril. Nato je izrekel stavek, ki je med zbranimi posebej odmeval: »Zgodovina uči, kako je lahko tisti, ki izključuje, na koncu sam izključen.«
Praznik skupne države
Janša je govor sklenil s poudarkom, da slovenska zastava ni enobarvna in da se lahko v njej prepoznajo različni ljudje, vendar ima en skupen državni grb in en skupen pomen: samostojno Slovenijo. To je bilo tudi glavno sporočilo večera, čeprav so ga preglasili žvižgi, aplavzi in politična razhajanja. Dan državnosti ostaja praznik vseh, vprašanje pa je, ali bo slovenska politika znala njegov povezovalni pomen nekoč zares postaviti pred dnevne spopade.
Na spletu odmeval poziv, naj praznik povezuje
Po proslavi je po spletu zaokrožil tudi oster odziv, da bi moral biti nagovor predsednice republike ob 35. obletnici državnosti predvsem govor ponosa, spoštovanja in povezovanja. »To ni dan za politična obračunavanja, moraliziranje in delitve. To je dan Slovenije,« je bilo zapisano. V odzivu je bilo izpostavljeno, da predsednica republike predstavlja vse državljanke in državljane, ne le enega političnega ali svetovnonazorskega pola. Največji državni prazniki bi morali biti trenutek, ko se poudari tisto, kar Slovenijo povezuje: plebiscitna odločitev, obramba države, žrtve vojne in delo ljudi, ki so državo gradili v desetletjih po osamosvojitvi.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X
