Psi v raziskavah in zamolčana resnica o laboratorijskih beaglih
Medtem ko večina psov v zahodnem svetu uživa status družinskih članov, statistika razkriva vzporedno resničnost. Ta je skrita za zidovi laboratorijev različnih inštitutov. Kljub napredku v tehnologiji je število uporabljenih psov v laboratorijske namene grozljivo.
- Evropa – Po zadnjih uradnih sporočilih Evropske komisije: statistika ALURES za leto 2022, (objavljena sredi leta 2024) je bilo v EU za raziskovalne namene uporabljenih 14.395 psov.
- Združene države Amerike – Leta 2023 v ameriških laboratorijih še vedno uporabljenih več kot 47.000 psov.
Kako je možno, da je ta praksa preživela stoletja kritik? Kdaj bomo rekli, da je to etično sporno? Kdaj bo na njihovo mesto stopila moderna tehnologija?
Zamolčana zgodba o tem, kako se psi v raziskavah uporabljajo tudi danes.
Vir: YouTube
Zakonske regulacije
Če so v 19. stoletju pse dojemali kot potrošni material, danes javnost zahteva odgovore: zakaj so poskusi na psih v dobi umetne inteligence sploh še potrebni?
Prvi zakon
Začetki upora proti poskusom na živalih segajo v leto 1883. V Združenih državah Amerike je bilo ustanovljeno American Anti-Vivisection Society (AAVS). Takrat so pse v raziskovalne namene pogosto pobirali kar neposredno iz ulic. “Lovci na pse” so kradli hišne ljubljenčke in jih prodajali veterinarskim in medicinskim šolam. Tam so pogosto končali na operacijskih mizah brez anestezije.
Prelomna točka, se je zgodila leta 1966. Dalmatinka po imenu Pepper je bila ugrabljena, podana laboratoriju in žrtev poskusa. Njena smrt sprožila takšen medijski vihar, da je ameriški kongres sprejel Zakon o dobrobiti živali (Animal Welfare Act – AWA).
- Zakon je prvič določil minimalne standarde bivanja. AWA iz leta 1966 uporabe psov takrat ni prepovedal. Le določal je pravila igre. Psi so postali material, kar pa ne pomeni, da so varni pred invazivnimi posegi.
Poskusna pasma psov
Zakaj beagli?
Izbira beaglov ni naključna. To je odločitev industrije.
Vsak raziskovalec potrebuje jasno določen model za raziskavo. Tak model mora biti standardiziran. Največkrat opravi več enakih poskusov. Šele nato lahko dobi prave rezultate, ki bodo veljavni.
Pri psih, so beagli idealen “standardiziran” model. Imajo namreč odlične značilnosti, ki jih laboratoriji najbolj potrebujejo:
- So genetsko stabilni – “Genetsko stabilen” pes prihaja iz zaprtih vzrejnih linij, kjer se psi parijo med seboj znotraj določene populacije že desetletja. Posledica tega je, da so si ti psi med seboj genetsko povsem podobni – skoraj kot kopije.
- So dovolj majhni za enostavno namestitev – ne potrebujejo velikih kletk kar je za laboratorij finančno najbolj ugodno.
- Nimajo velikih potreb po hrani – večji pes poje več. Za laboratorije je to idealno.
Imajo značajske lastnosti ki so zanje “smrtna obsodba” So
- izjemno krotki
- ob bolečini ali neugodju redko ugriznejo
- ostajajo zaupljivi do človeka, kar osebju olajša manipulacijo, jemanje vzorcev in doziranje snovi.
Testni subjekt
Psi se v raziskavah uporabljajo na različnih področjih – od kardiologije in onkologije do ortopedije. V vseh primerih pogosto služijo kot modeli za bolezni, ki pestijo tudi ljudi.
- Farmacevtska in kemična podjetja morajo glede na veljavne zakone najprej testirati svoje produkte. Gre za nova zdravila, različne pesticide in kemikalije. Šele po končanih testiranjih dobijo dovoljenje, za prodajo na trg.
V študijah se uporabljajo zdravi psi. Prisiljeni so zaužiti ali vdihavati snovi v naraščajočih odmerkih. Tako lahko raziskovalci določili točko, pri kateri snov postane strupena. Po končanem obdobju testiranja so živali običajno evtanazirane. Patologi preučijo učinke snovi na vse notranje organe.
Preprodaja psov
Združene države Amerike
Dolgo časa je bila “dobavna veriga” psov ena najbolj mračnih točk industrije. Laboratoriji so se zanašali na t. i. preprodajalce razreda B (Class B dealers). Pse so pobirali v večkrat prepolnih zavetiščih, na ulicah ali iskali preko oglasov.
Ta praksa je bila dolga leta vir škandalov, povezanih z mučenjem in zanemarjanjem živali. Šele leta 2023 je zakonodaja v Združenih državah Amerike končno odpravila financiranje tovrstnim preprodajalcev. Kar velja za veliko zmago organizacij za zaščito živali.
Evropa
Sistem zakonitih “preprodajalcev” (kot so zloglasni ameriški Class B dealers,), v Evropi pravno ne obstaja.
Evropa je glede vzreje psov za laboratorijske namene bolj stroga.
- Laboratorijski psi morajo prihajati izključno iz pooblaščenih vzrejnih ustanov. Te morajo biti registrirane
- Vsak pes v laboratoriju mora imeti popolno sledljivost od rojstva dalje. Imeti mora dokumentirano poreklo, zdravstveno kartoteko s podatki o posegih.
- Psi so rojeni v sterilnem okolju, pogosto brez stika z zunanjim svetom, in so včasih celo gensko modificirani za razvoj specifičnih človeških patologij, kot je mišična distrofija.
Pritiski javnosti
Verjetno smo še daleč od popolne ukinitve poskusov na psih. Toda premiki so v pravo smer:
- Pritiski javnosti in etična vprašanja so gonilna sila za zaščito živali pred tovrstnim izkoriščanjem.
- Znanost ugotavlja, da psi niso najboljši model. Njihove reakcije se na določena zdravila bistveno razlikujejo od človeških. To velikokrat vodi do lažnega prepričanja o varnosti zdravil.
Znanost danes se vedno bolj obrača k alternativnim metodam, Na primer:
Uporaba človeških celic.
Živimo v dobi umetne inteligence, ki nam lahko pomaga.
Pričel je čas “organov na čipu” in podobno.
Vprašanje ni več, ali so psi sposobni čutiti bolečino in strah. To vemo že dolgo. Vprašanje je, kako hitro bo tehnologija nadomestila biološke modele in konča prakso, ki vse bolj postaja relikt preteklosti.
Pripravila AK
Viri
aavs.org
crueltyfreeeurope.org
understandinganimalresearch.org.uk
unsplash.com
YouTube.com
