Razkrili so še eno dolgotrajno posledico covida-19 – poglejte, katero!
Pandemija covida-19 je pustila globoke sledi – ne le v številu okuženih in umrlih, ampak tudi v posledicah, ki jih virus pušča za seboj. Mialgični encefalomielitis oziroma sindrom kronične utrujenosti (ME/CFS), stanje, ki je bilo že pred pandemijo pogosto napačno razumljeno, se zdaj vse pogosteje pojavlja pri tistih, ki so preboleli covid-19. A zakaj pravzaprav? Ali gre za povsem novo stanje, ali pa je pandemija zgolj osvetlila težavo, ki jo je medicina predolgo spregledovala?
Povečana pojavnost: zakaj zdaj?
Pred pandemijo je bil ME/CFS bolezen, o kateri so vedeli predvsem tisti, ki so se z njo osebno srečali, in peščica zdravnikov, specializiranih za ta področje. Danes pa podatki kažejo, da je pojavnost ME/CFS po pandemiji narasla kar za 15-krat. To je zaskrbljujoče dejstvo, ki od zdravstvenih ustanov zahteva temeljit premislek o pristopih k diagnozi in zdravljenju.
Raziskava, ki je zajela več kot 11.000 oseb, okuženih z virusom SARS-CoV-2, in skoraj 1.500 neokuženih posameznikov, je pokazala, da je skoraj 5 % prebolelih razvilo simptome ME/CFS, medtem ko je enako stanje opaziti pri manj kot 1 % neokuženih. Kaj to pomeni? Da je covid-19 sprožilni dejavnik, ki pri nekaterih ljudeh povzroča dolgotrajne zdravstvene težave, podobne tistim, ki jih poznamo pod imenom dolgi covid.
Prekrivanje simptomov: dolgi covid ali ME/CFS?
Tukaj se začne zapletati. Dolgi covid, stanje, ki ga mnogi prepoznajo po simptomih, kot so možganska megla, utrujenost in omotica, je izjemno podoben ME/CFS, kar lahko povzroči zmedo pri diagnozi. Medtem ko dolgi covid pogosto vključuje poškodbe organov ali posledice hospitalizacije, je ME/CFS opredeljen predvsem kot nevrološko stanje s specifičnimi značilnostmi, kot so poslabšanje po telesni aktivnosti, težave s koncentracijo in omotica ob vstajanju.
Na tej točki postane jasno, kako pomembno je, da zdravniki poznajo razliko med obema stanjem. Napačna diagnoza lahko bolnika vodi v krožno potovanje med specialisti – brez jasnih odgovorov ali ustrezne pomoči.
Slovenija: kako smo pripravljeni?
Slovenija ni izjema pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša povečanje primerov ME/CFS. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da približno 20 % ljudi po prebolelem covidu-19 poroča o dolgotrajnih simptomih, ki lahko vključujejo utrujenost. Toda dostop do specializiranega zdravljenja ostaja omejen. Ali bi morali razmisliti o ustanovitvi centrov za dolgi covid, kot jih poznajo v nekaterih zahodnih državah?
Poleg tega se pojavljajo vprašanja glede prepoznavanja stanja. Veliko slovenskih bolnikov poroča, da so njihovi simptomi pogosto pripisani stresu ali staranju – vendar ali je to res ustrezna razlaga? Vsekakor je potrebna širša kampanja ozaveščanja, tako za zdravstvene delavce kot za javnost.
Kaj pravijo raziskave?
Raziskovalci poudarjajo, da so okužbe, kot je covid-19, že dolgo prepoznane kot sprožilci ME/CFS. Ni pa še jasno, zakaj so nekateri posamezniki bolj dovzetni za razvoj tega sindroma kot drugi. Med hipotezami so avtoimunski odzivi, dolgotrajno vnetje ali celo spremembe v mikrobiomu črevesja, ki vplivajo na delovanje živčnega sistema.
Eden najpomembnejših izsledkov raziskav je potreba po zgodnji diagnozi in ustreznem upravljanju stanja. Bolniki, ki dobijo pravočasno pomoč, imajo boljše možnosti za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja. A kako pogosto se to v resnici zgodi? V Sloveniji, kjer so čakalne dobe pri specialistih dolge, je realnost pogosto drugačna.
Kaj lahko storimo?
Najprej in predvsem – ozaveščanje je ključno. Bolniki morajo poznati svoje simptome in vztrajati pri iskanju pomoči, čeprav so njihovi znaki sprva lahko zanemarjeni. Zdravniki pa morajo biti usposobljeni za prepoznavanje teh stanj, ki morda niso očitna, a lahko resno vplivajo na življenje bolnikov.
Poleg tega je nujno, da se več sredstev nameni raziskavam o ME/CFS in dolgem covidu. Samo z boljšim razumevanjem mehanizmov teh stanj bomo lahko razvili učinkovite metode zdravljenja – in bolnikom omogočili, da se vrnejo k aktivnemu življenju.
Povezava med covidom-19 in sindromom kronične utrujenosti je le vrh ledene gore, ki je pandemija razkrila. Slovenija, kot mnoge druge države, še vedno išče načine, kako se spopasti s temi dolgoročnimi posledicami. Vendar je jasno eno – le z zgodnjim prepoznavanjem, boljšim usposabljanjem zdravstvenih delavcev in nadaljnjimi raziskavami bomo lahko zagotovili pravo pomoč tistim, ki jih je pandemija prizadela na manj očiten, a vseeno uničujoč način.
Napisal: E. K.
Vir: Journal of General Internal Medicine, Freepik
