Razkrinkani: kazensko ovadili kar 15 fizičnih in 6 pravnih oseb – vse to naj bi počeli
Celjski kriminalisti so zaključili eno najobsežnejših preiskav korupcije v zadnjih letih. Pod drobnogledom so se znašle nepravilnosti v javnem zdravstvenem zavodu, kjer so odkrili sistemsko dogovarjanje pri naročilih in očitno favoriziranje izbranih ponudnikov.
Kako so padle maska?
Vsak, ki je kdaj spremljal sistem javnih naročil, ve, da je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Praviloma bi moralo javno naročilo pomeniti pošteno tekmovanje med ponudniki – a v tem primeru je bila igra dogovorjena že vnaprej. Zaposleni v zavodu so izbranim ponudnikom že pred objavo naročila razkrili zneske, ki jih zavod lahko porabi, s čimer so jim omogočili, da prilagodijo ponudbo in na papirju “konkurenčno” zmagajo. Dejansko pa konkurence ni bilo.
Preiskava je pokazala, da so cene storitev, ki jih je zavod plačal, presegle tržne vrednosti za do 30 %. Višek? Ta se je prek provizij in podkupnin vračal k odločevalcem v zavodu. Kriminalisti so dokumentirali, da so favorizirani ponudniki naknadno vračali od 10 do 15 % vrednosti posla v zameno za zagotovljeno pogodbo.
Koliko je stal molk?
V korupcijskih zgodbah se pogosto postavi vprašanje: zakaj nihče ni spregovoril? Dejstvo je, da so ti posli tekli več let, a so vpleteni očitno dovolj dobro uskladili zgodbe, da so jih lahko prikrivali. Šele sledenje denarnim tokovom je razkrilo sumljive transakcije in omogočilo preiskovalcem, da so sestavili mozaik dogajanja.
Po ocenah preiskovalcev je zavod zaradi teh praks utrpel milijonsko škodo, sredstva pa bi sicer lahko namenili za nakup opreme, izboljšanje delovnih pogojev ali skrajšanje čakalnih vrst – a se to seveda ni zgodilo.
Javna naročila – rak rana slovenskega sistema?
Zadeva iz Celja ni osamljen primer. Po podatkih Evropske komisije naj bi v EU za podkupnine vsako leto izginilo med 13 in 25 % vrednosti javnih pogodb. Slovenija pri tem ni izjema. Javna naročila so še vedno eno najbolj problematičnih področij – ne samo v zdravstvu, temveč tudi v gradbeništvu, komunali, energetiki.
Slovenska policija je lani obravnavala 98 primerov korupcijskih kaznivih dejanj in več kot 600 kaznivih dejanj z elementi korupcije. Pri kar 72 % primerov so morali uporabiti prikrite preiskovalne metode, kar kaže, kako dobro skrita je ta kriminaliteta. Več kot 80 % primerov odkrije policija sama, prijave s strani zaposlenih so še vedno redkost.
In kaj zdaj?
Zadeva je zdaj na mizi tožilstva, ki bo odločilo o nadaljnjih korakih. Če bodo zbrani dokazi vzdržali sodni preizkus, lahko pričakujemo nadaljnje postopke in morebitne kazni. A ostaja odprto vprašanje – koliko podobnih primerov se še skriva pod površjem?
Večina korupcijskih shem ne temelji na velikih, očitnih prevarah, temveč na drobnih manipulacijah, ki se zdijo skoraj neopazne – a dolgoročno povzročajo ogromno škodo. In prav ta tiha, vztrajna erozija zaupanja v sistem je tista, ki najbolj boli.
Pripravil: N. Z.
Vir: PU Celje, Freepik
