Razkrivamo Prešernove najbolj poredne: “Imam rajši Taljana, ker bolj mu stoji”
LJUBLJANA – Ta veseli dan kulture: Prešernove vulgarne pesmi, ki razkrivajo njegovo poredno plat
France Prešeren, slovenski pesniški velikan, nam ostaja v spominu predvsem kot avtor “Zdravljice” in “Sonetnega venca”. Toda koliko vemo o pesmih, ki jih v šoli nikoli nismo obravnavali? Tistih, ki so zaradi svoje vsebine ostale nekje med legendami in prepovedanimi zgodbami? Danes, na Ta veseli dan kulture, je pravi trenutek, da pokukamo v skriti, nekoliko pikantni predal Prešernovega opusa.
Prešeren: Med gostilno in večnostjo
Ko pomislimo na Prešerna, se pogosto sprašujemo: kako je človek, ki je pisal o hrepenenju in idealih, uspel ustvariti tudi verze, ki v enem stavku povežejo pitje, uživanje in… no, kavsanje? Na primer:
“Jej, pij in kavsaj, za večnost se ne ravsaj.”
Ta rek, ki ga pripisujejo Prešernu, je bil vse prej kot prazna šala. Z njim je povzemal duh časa – in hkrati kritiziral družbo, ki je vse prevečkrat potlačila užitke pod težo morale. Čeprav se danes morda zdi vulgarno, je takrat šlo za preprosto in drzno življenjsko filozofijo.
Apokrifni Prešeren: Pesnik z ostrim jezikom
Prešernove apokrifne pesmi, kot jih literarna zgodovina imenuje, niso del “uradnega” kanona. Zakaj? Zaradi njihove vulgarne vsebine in ker avtorstvo ni vedno potrjeno. A to še ne pomeni, da jih ni vredno brati ali analizirati. Prav nasprotno – te pesmi ponujajo vpogled v pesnikovo sproščeno, družabno in pogosto subverzivno plat.
Ena od najbolj znanih apokrifnih pesmi, ki naj bi jo napisal, gre takole:
“Do zdej ste b’le še d’vice,
do zdej še niste dale,
do zdej ste jo imele,
zato le, da ste scale.”
Verzi, namenjeni uršulinskemu samostanu, niso le nesramna provokacija, temveč subtilen komentar na družbeno zadržanost žensk tistega časa.
Gostilniške epizode in pesniški navdihi
Mnoge apokrifne pesmi so nastale v gostilni pri Stari pošti v Kranju, kjer je Prešeren preživljal svoje zadnje dni. Med anekdotami je zgodba o natakarici Minci, ki ji je posvetil naslednje vrstice:
“Minca, na licih
ti rož’ce cveto;
skrbi me, boli me,
kdo trgal jih bo.”
Kaj sporoča ta pesem? Lahko jo razumemo kot prikrito dvorjenje, kot šaljivo opazko – ali morda celo kot prikrit cinizem, ki izhaja iz pesnikovega razočaranja nad ljubezenskimi neuspehi. Ena pesem, toliko interpretacij!
Še bolj hudomušna in morda celo malce žgečkljiva je pesem, posvečena Cilki Nepomuk, ki se je poročila z Italijanom:
“Na maram za Kranjca,
je hladne krvi!
Imam rajši Taljana,
ker bolj mu stoji.”
Čeprav je ta pesem danes morda videti vulgarna, je bila v času nastanka predvsem duhovita reakcija na mednacionalne razlike.
Prešernova kritika morale in religije
Zanimivo je, da Prešeren ni bil le vulgaren za zabavo. Njegove pesmi pogosto vsebujejo ostro kritiko družbenih norm, cerkve in patriarhalnih vrednot. Na primer, v pesmi, kjer omenja kralja Matjaža, besede niso le provokativne, ampak tudi družbeno pomenljive:
“Tam leži per belim dnevi
Kralj Matjaš kurbir kraljevi.”
Tukaj lahko vidimo, kako uporablja humor in “nizke” izraze, da razkrinka tisto, kar bi družba raje skrila pod preprogo.
Podržuljica: Prodajanje ljubezni ali družbena satira?
Med Prešernovimi apokrifnimi pesmimi je tudi znamenita Podržuljica, ki se glasi:
“Oj, fantje mladí,
kaj nič ne diši
vam breskvica medna?
Vsaj nekaj že vredna!”
Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za šaljivo ponudbo, pesem nosi globlji pomen. Ali govori o prostituciji? Ali pa je to preprosto metafora za minljivost mladosti in lepote? Interpretacija je odprta, vendar pesem zagotovo izziva in provocira.
Življenje na Dunaju – med bukvami in zabavo
Eden izmed bolj neposrednih in duhovitih opisov Prešernovega življenja na Dunaju se pojavi v pesmi, ki jo je naslovil na svojo sestro:
“Se z bukvam’ usájam
pa belim glavó –
pa z’jala prodajam
pa gledam takó.”
Gre za iskren in ironičen prikaz študentskega življenja, ki se ni vrtelo le okoli knjig, ampak tudi okoli praznega zrenja v nič. Pesem je tako aktualna, da bi jo zlahka prenesli v današnji čas – na nek način je univerzalna izkušnja vseh študentov.
Malo za šalo pa obstajajo tudi mnoge sodobne verzije njegove poezije, tukaj je nekaj primerov:
Povodni mož na Facebooku
Kaj nas Prešeren uči danes?
Ko danes, na Ta veseli dan kulture, beremo te “prepovedane” pesmi, se lahko vprašamo: ali so res vulgarne? Ali pa so le bolj iskrene kot večina poezije, ki smo je vajeni? Prešernova apokrifna dela so dokaz, da je bil pesnik, ki je razumel življenje – z vsemi njegovimi radostmi, absurdi in protislovji.
Morda je prav to tisto, kar nas še vedno privlači pri njegovih delih: njihova večplastnost, njihova sposobnost, da nas nasmejijo in hkrati spodbudijo k razmišljanju. Prešeren je bil resnično glasnik svobodnega duha, ki se ni bal prestopiti meja – bodisi literarnih, družbenih ali moralnih.
Naj vam današnji dan ob branju Prešernovih “prepovedanih” pesmi razkrije tisti del njegovega genija, ki ga učbeniki morda nikoli niso zmogli ujeti. Jej, pij in kavsaj, kot je zapisal pesnik – življenje je prekratko za ravsanje za večnost!
Napisal: N. Z.
Vir: www, FB
