Razkrivamo, zakaj bo elektrika v Sloveniji vedno dražja; vložili milijone, izplen pa … ?
LJUBLJANA – V zadnjem mesecu je izvor slovenske električne energije postavil pod vprašaj učinkovitost vlaganj v obnovljive vire energije. Slovenski energetski graf razkriva zaskrbljujočo resnico – tanka rumena črta, ki predstavlja delež solarne energije, komaj dosega 2 % celotnega izplena. Ta zanemarljiv delež kljub visokim vložkom v solarne panele sproža vprašanja o smiselnosti energetske strategije Slovenije. Ali je bila izbira sončne energije prava odločitev? Poglejmo, kaj nam številke zares povedo.
Solarni paneli – Velik strošek za majhen izplen?
V Sloveniji so zadnja leta intenzivno vlagali v razvoj obnovljivih virov energije, pri čemer imajo sončni paneli eno osrednjih vlog. Država je namenila precejšnje finančne spodbude za gradnjo sončnih elektrarn, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv in jedrske energije. Kljub temu, da so mnogi videli solarno energijo kot pomemben korak v smeri trajnosti, se zdaj kaže, da je njen izplen v resnici skromen. Solarni paneli prispevajo zgolj 2 % k celotni proizvodnji elektrike v državi, kar je komaj opazno na grafu, kjer so predstavljeni v tanki rumeni črti v nadaljevanju.
Ena od ključnih težav je geografska lega Slovenije, ki ima manj sončnih dni v primerjavi z državami, ki so bližje ekvatorju. Poleg tega je pozimi, ko je povpraševanje po elektriki največje, prisotnost sončne energije najnižja. To pomeni, da so solarni paneli učinkoviti le ob določenih obdobjih leta, kar povzroča nihanja v oskrbi. Stroški postavitve in vzdrževanja teh panelov pa so visoki, kar pomeni, da se začetni finančni vložki povrnejo izjemno počasi. Po mnenju energetskih analitikov bi bilo smiselno več sredstev nameniti drugim, bolj stabilnim virom energije.
Tole so podatki o izvoru slo. elektrike za zadnji mesec.
— Marko Krajnc (@sodnik) November 13, 2024
Ja, tamle je neka rumena tanka črta.
Tisto so solarni paneli.
Preračunajte, koliko € je šlo v to tanko rumeno črto za 2 % izplen.
Elektrika bo vedno dražja, najbolj zato, ker je ne bo, ko jo bomo najbolj potrebovali. pic.twitter.com/AXmpfBi6fm
Višji stroški za končne uporabnike
Ena od največjih posledic tega razmerja v proizvodnji električne energije je dražja elektrika za končne uporabnike. Čeprav so obnovljivi viri, kot je sončna energija, teoretično cenejši, saj ne zahtevajo goriva, je v praksi drugače. Ko sonca ni, mora država pomanjkanje energije nadomestiti z drugimi, dražjimi viri, kot so plin in uvožena elektrika. Poleg tega elektrarna na sončno energijo ne more shraniti viškov energije za obdobja, ko sonca ni, kar dodatno povečuje stroške za vzdrževanje stabilne oskrbe.
Vse to se na koncu prenese na končnega uporabnika. Elektrika bo po vsej verjetnosti vedno dražja, saj bomo zaradi slabe razpoložljivosti obnovljivih virov morali posegati po dražjih alternativah. Tako se lahko vprašamo, ali je res smiselno nadaljevati s tako obsežnimi naložbami v solarno energijo, če ta ne prinaša zadostnih rezultatov. Cenovna politika elektrike bo v prihodnje verjetno le še bolj obremenjevala gospodinjstva, še posebej v obdobjih, ko bodo obnovljivi viri manj učinkoviti.
Je energetska politika na pravi poti?
Odvisnost od uvoza energije je eden od glavnih problemov Slovenije. Kljub cilju energetske neodvisnosti se zdi, da je preveč sredstev vloženih v tehnologije, ki niso optimalne za naše podnebje. Zastavljen je bil ambiciozen načrt za prehod na obnovljive vire, vendar je njegova izvedba pomanjkljiva. Manjka dolgoročno usmerjeno načrtovanje, ki bi upoštevalo specifike Slovenije. Slovenski podnebni pogoji in razpoložljivost sonca niso primerni za močno odvisnost od solarne energije. V prihodnje bi bilo smiselno razmisliti o vlaganjih v druge vire, kot so hidroelektrarne, in izkoristiti potencial naravnih virov, ki so v Sloveniji prisotni.
Potrebujemo bolj fleksibilen energetski sistem
Večina evropskih držav se zaveda, da bo dolgoročna energetska varnost odvisna od prilagodljivih sistemov, ki vključujejo shranjevanje energije in boljše upravljanje porabe. Slovenija bi lahko sledila tem trendom in povečala sredstva za razvoj skladiščne tehnologije, kot so baterije za shranjevanje viška energije. Poleg tega bi lahko uveljavili programe za energetsko učinkovitost, ki bi zmanjšali porabo v obdobjih največjega povpraševanja. To bi lahko prispevalo k bolj uravnoteženemu sistemu, ki bi zmanjšal potrebo po uvozu drage energije in stabiliziral cene.
Energetska prihodnost Slovenije bo zahtevala temeljite premisleke in pametne odločitve. Čeprav je prehod na obnovljive vire nujen, je še pomembneje, da so te odločitve prilagojene lokalnim razmeram. Solarna energija se morda zdi kot ekološka rešitev, a v Sloveniji ta rešitev preprosto ne zadostuje za energetske potrebe, kar potrjujejo tudi nedavni podatki. Če želimo zagotoviti cenovno dostopno energijo in neodvisnost, bodo potrebne bolj premišljene in dolgoročne rešitve, ki temeljijo na realnih pogojih, ne le na ekoloških ambicijah.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
