Referendumski udarec za koalicijo! Novela zakona o parlamentarni preiskavi je padla – dosežen je kvorum

Nedeljski referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je prinesel izjemno tesen razplet. Po delnih izidih je proti glasovalo 50,53 odstotka volivcev, dosežen pa je bil tudi zahtevani zavrnitveni kvorum. Vse kaže, da novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel maja letos, ne bo stopila v veljavo.

Preobrat med štetjem glasov

Slovenija je v nedeljo, 11. oktobra, odločala o štirih referendumskih vprašanjih, največ pozornosti pa je pritegnil zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Prvi delni rezultati so nakazovali drugačen razplet. Ob približno četrtini preštetih glasov je namreč podpora noveli presegala 53 odstotkov. Toda z nadaljevanjem štetja se je razmerje začelo spreminjati.

Po novejših delnih izidih je proti noveli glasovalo 50,53 odstotka volivcev, za pa približno 49,47 odstotka. Razlika znaša zgolj 1,06 odstotne točke.

Volilna udeležba je po posredovanih delnih podatkih dosegla 52,57 odstotka.

Dosežen tudi kvorum: zakaj je to odločilno?

Pri zakonodajnem referendumu zgolj večina glasov proti še ne zadostuje za zavrnitev zakona. Izpolnjen mora biti tudi tako imenovani zavrnitveni kvorum.

To pomeni, da mora proti uveljavitvi zakona glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.

Na tokratnem referendumu je bilo za zavrnitev potrebnih najmanj 339.706 glasov proti. Ta meja je bila po delnih izidih presežena, kar pomeni, da sta izpolnjena oba pogoja za zavrnitev zakona.

Če bodo takšno razmerje potrdili tudi končni rezultati, novela zakona o parlamentarni preiskavi ne bo uveljavljena.

To se bo 13. oktobra zgodilo v Novem mestu – vstop je brezplačen, a mesta so omejena

Kako pametneje vlagati denar? Kaj se trenutno dogaja na finančnih trgih? Kakšne priložnosti ponujajo ETF-i, slovenski kapitalski trg in nove oblike dolgoročnega varčevanja? Odgovori prihajajo v N

Kaj so volivci pravzaprav zavrnili?

Novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026, je predvidevala spremembe pravil, po katerih potekajo parlamentarne preiskave.

Te so pomemben instrument parlamentarnega nadzora, saj državnemu zboru omogočajo preiskovanje zadev javnega pomena in ugotavljanje politične odgovornosti.

Predlagane spremembe so med drugim posegale v pravila ustavnosodnega nadzora parlamentarnih preiskav. Prav zato je imelo referendumsko odločanje tudi širši politični pomen.

Edini referendum z neposredno pravno posledico

Posebnost nedeljskega glasovanja je bila, da je bil referendum o parlamentarni preiskavi edini zakonodajni referendum med štirimi razpisanimi.

Volivci so odločali še o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Ti trije referendumi so bili posvetovalni, zato njihovi rezultati za zakonodajalca niso pravno zavezujoči.

Pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi pa je drugače. Njena zavrnitev prepreči uveljavitev zakona.

Čeprav je treba počakati še na dokončne uradne rezultate, je sporočilo delnih izidov jasno: volivci so se z izjemno tesno večino izrekli proti predlaganim spremembam, zavrnitveni kvorum pa je dosežen.

Pripravil: I.M.

Vir: DVK