Ta regija je v 2024 zaslužila največ
Slovensko gospodarstvo ima spet razlog za nasmeh. Leto 2024 je postreglo z zelo spodbudnimi številkami. Vse slovenske regije so poslovale pozitivno. Vsaka zase, po svojih močeh, a skupni rezultat je jasen: dobiček, rast in občutek, da gremo kot država v pravo smer.
A ne gre zgolj za številke. V ozadju je marsikaj: podjetnost, prilagodljivost, lokalna strategija, pa tudi trdo delo tisočih ljudi. In čeprav je Ljubljana že tradicionalno na vrhu, je letos mnoge presenetila ena druga regija, Posavje.
Kapital v prestolnici, presenečenje na vzhodu
Začnimo pri osrednjeslovenski regiji. Tam, kjer ima sedež največje število gospodarskih družb in kjer je največja koncentracija kapitala, so podjetja ustvarila kar 3,2 milijarde evrov neto čistega dobička. Dodatnih 125 milijonov evrov so prispevali še samostojni podjetniki. Skupaj torej skoraj 3,4 milijarde, kar je več kot tretjina vsega slovenskega dobička.
Ni kaj, Ljubljana ostaja gospodarsko središče. A zgodba leta prihaja iz Posavja.
Majhna regija na vzhodu države je v letu 2024 resnično presenetila. Posavje, ki ga marsikdo ne bi postavil v ospredje, je ustvarilo najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega v državi, kar 75.942 evrov. Ja, prav ste prebrali. Prehiteli so celo osrednjeslovensko regijo, ki je sicer gospodarska velesila, a je na zaposlenega “pridelala” malenkost manj – 70.057 evrov. Pa tudi jugovzhodno Slovenijo, ki je dosegla zavidljivih 75.330 evrov, so zlahka pustili za seboj.
Kaj to pomeni? Da so podjetja v Posavju iz svojih zaposlenih potegnila največ produktivnost, učinkovitost in dober menedžment so se poznali v vsaki decimalki.
Plače: Kje se zasluži največ?
Če vas bolj kot dobički zanimajo plače, tudi tu je zanimivo. Najvišje povprečne bruto plače v gospodarskih družbah so bile izplačane v jugovzhodni Sloveniji, kjer so znašale 2.586 evrov. Sledijo osrednjeslovenska regija z 2.523 evri in – spet! – Posavje z 2.483 evri.
Na drugi strani lestvice najdemo primorsko-notranjsko regijo, kjer je povprečna bruto plača znašala 2.068 evrov. Če to primerjamo z državno povprečno plačo (okoli 2.370 evrov), se hitro vidi, kje so razlike. Seveda višina plače ni edino merilo, a je pomembno, saj vpliva na kakovost življenja in gospodarsko moč regije.
Kje so podjetja najbolj dobičkonosna?
Eden od ključnih kazalnikov uspešnosti je dobičkonosnost prihodkov, torej, koliko dobička podjetje ustvari iz enega evra prihodka. Tudi tu Posavje vodi: 5,4 centa čistega dobička na vsak evro prihodka.
To ni malo. Pomeni, da podjetja v tej regiji delajo pametno in učinkovito. Blizu so tudi podjetja v jugovzhodni Sloveniji in v osrednjeslovenski regiji, kar ni presenetljivo glede na strukturo in velikost podjetij tam.
In regije, ki jih pogosto prezremo?
Tudi te imajo svoj trenutek. V Koroški regiji je neto dobiček znašal 81 milijonov evrov, kar je glede na njeno velikost spodoben rezultat. Pomurska regija sicer ostaja pri dnu glede na dodano vrednost (le 51.277 evrov na zaposlenega), a je vseeno zabeležila 24-odstotno rast čistega dobička v primerjavi z letom 2023. To pomeni, da podjetja tam delajo prave poteze.
Zasavska in primorsko-notranjska regija ostajata manjši igralci, a sta prav tako zaključili leto v plusu. Počasi, a vztrajno.
Kaj pravzaprav pomenijo vse te številke?
Za začetek kažejo na pozitivno gospodarsko klimo. Po nekaj letih negotovosti, motenj v dobavnih verigah, draginji in še čem, se je slovensko gospodarstvo znova utrdilo.
Druga pomembna ugotovitev pa je ta, da gospodarska moč ni več skoncentrirana zgolj v enem delu države. Da, osrednjeslovenska regija še vedno vodi. A vse več drugih regij diha za ovratnik, ne nujno po obsegu, ampak po učinkovitosti, inovativnosti in pametni uporabi virov.
Kaj nas čaka v 2025?
Napovedi so previdno optimistične. Če država nadaljuje s pametnimi vlaganji, posebej v manj razvite regije, ter ohrani podporo izvoznikom in inovativnim podjetjem, lahko v letu 2025 pričakujemo še bolj uravnoteženo sliko.
Ključno bo tudi to, da se ne pozabi na male igralce. Podjetja, ki zaposlujejo po 5, 10, 20 ljudi in ki skupaj tvorijo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Vse več regij razume, da je treba vlagati v znanje, digitalizacijo in trajnostne prakse in prav tam se začenja prihodnost.
Napisal: K. J.
Vir: Ajpes, Freepik
