Regres 2025 – Šokantni zneski! Poglejte, kdo je letos dobil skoraj 3.000 €
Regres za letni dopust je za marsikaterega zaposlenega eden najbolj pričakovanih prejemkov v letu. A razlike med izplačili so lahko ogromne. Medtem ko zakon določa minimum – ta znaša 1277,72 evra bruto – nekateri zaposleni prejmejo več kot dvakrat, celo trikrat več. Letos so rekordne zneske izplačevali predvsem v bankah in energetiki. Po drugi strani so javni uslužbenci, kljub simboličnemu dvigu, ostali precej zadaj.
Obveznost delodajalcev, a ne za vse enaka
Zakon o delovnih razmerjih jasno določa, da mora vsak delodajalec zaposlenemu, ki je v podjetju vse koledarsko leto, izplačati regres vsaj v višini minimalne plače. Regres mora biti izplačan do 1. julija, z izjemo nelikvidnih podjetij, kjer lahko to prestavijo do 1. novembra, a le če to določa kolektivna pogodba.
Znesek 1277,72 evra bruto je torej spodnja meja, a številna podjetja ga bistveno presežejo, saj je regres do višine povprečne bruto plače oproščen davkov in prispevkov. Tako regres ni le zakonska obveznost, ampak postaja tudi vse pomembnejše kadrovsko orodje za motivacijo, zadrževanje in pridobivanje zaposlenih.
Številke, ki presegajo mejo: Kje so najradodarnejši?
Podatki razkrivajo, da so letos najbolj radodarni pri regresih zopet banke in podjetja iz energetike:
- NLB, OTP banka in Sava Re so izplačale regres v višini 2803,97 evra bruto, kolikor je znašala povprečna bruto plača za december lani.
- Gen energija se je odločila za 2749,12 evra, Eles za 2696 evrov.
- V Telekomu Slovenije so nakazila izvedli že februarja – tudi tam v maksimalni možni višini.
- Krka, Luka Koper, Goodyear in Lumar so regres določili v višini 2496,61 evra (povprečna bruto plača za marec).
- Lek in Impol sta kot merilo vzela februarjsko povprečje (2430,99 evra).
- Zaposleni v Petrolu, Cinkarni Celje, skupini Emil Frey, skupini Tab, Pošti Slovenije, Darsu, Intereuropi, Hidrii, BSH Hišni aparati, Sparu, Lidlu, Hisense Europe, Hoferju, Mercatorju in Tušu so prejeli regres v razponu od 1400 do 2400 evrov.
Kaj pa javni sektor?
Medtem ko se nekateri zaposleni lahko pohvalijo z regresi blizu 3000 evrov, so javni uslužbenci letos prejeli 1341,61 evra, pet odstotkov nad minimalno plačo. To je sicer več kot lani, ko so prejeli ravno znesek minimalne plače, a razlika glede na zasebni sektor je še vedno očitna.
Regres – pravica, ki se še vedno krši
Čeprav je regres zakonska pravica, pa se še vedno pojavljajo kršitve. Po podatkih Inšpektorata za delo je bilo v letu 2023 ugotovljenih 1628 kršitev prav v zvezi z regresom. Pogosto gre za:
- Zamude pri izplačilu.
- Razdelitev regresa na več obrokov, kar zakon ne dovoljuje brez ustrezne pravne podlage.
- Izplačila v gotovini, ki povečujejo možnost zlorab.
- Zahteve po vračilu regresa v gotovini s strani delodajalcev.
- Neenaka izplačila znotraj enega podjetja.
Delavci lahko kršitve prijavijo inšpektoratu, a pomembno je vedeti, da ta ne more izterjati regresa. Edini način za to je tožba zoper delodajalca.
Kazni za neizplačilo: tudi do 20.000 evrov
Delodajalcem, ki ne izplačajo regresa, grozijo visoke kazni:
- Od 3000 do 20.000 evrov za pravne osebe.
- 1500 do 8000 evrov za manjše delodajalce in samostojne podjetnike.
- Od 450 do 2000 evrov za odgovorne osebe v podjetjih in javnih organih.
Regres kot kadrovska strategija
V času, ko je trg dela vse bolj konkurenčen, podjetja ne gledajo več na regres kot golo obveznost. Pogosto ga uporabijo za:
- Nagrajevanje lojalnosti,
- motivacijo in retencijo zaposlenih,
- pridobivanje kadrov v panogah z veliko fluktuacijo.
Tudi letos so številna podjetja pohitela z izplačili že v prvih mesecih leta, kar kaže na dobro likvidnost in jasno kadrovsko strategijo.
Vsako leto več denarja za regres
Iz podatkov Finančne uprave RS (Furs) je razvidno, da izplačila regresov iz leta v leto rastejo – tako po številu kot skupnem znesku:
- Leta 2023 je regres prejelo 880.793 zaposlenih, kar je za 1,38 milijarde evrov skupno.
- To je dva odstotka več kot leto prej in kar 33 odstotkov več kot leta 2021, ko je bil skupni znesek 1,05 milijarde evrov.
To ni presenetljivo, saj raste tudi število zaposlenih, minimalna plača in povprečna plača, kar pomeni višji regres tako za tiste, ki dobijo minimum, kot za tiste, ki jim podjetja namenijo največ.
Napisal: K. J.
Vir: moja-dolenjska.si, Freepik
