Rekordne kazni za delodajalce, a izkoriščanje delavcev se nadaljuje – kje je težava?!
Če bi sodili zgolj po številkah, bi lahko rekli, da je Inšpektorat za delo v letu 2024 opravil izjemno delo. Več pregledov, več ugotovljenih kršitev, več izrečenih glob – vse to bi moralo kazati na boljši nadzor nad delodajalci in učinkovitejšo zaščito delavcev. A kakor hitro pobrskamo pod površje, postane jasno, da stvari niso tako črno-bele.
Kljub povečanju aktivnosti in višjim kaznim sindikati vztrajno opozarjajo, da so inšpektorji prepočasni, njihovi ukrepi pogosto nezadostni, v določenih primerih pa celo selektivni – do manjših podjetij strogi, do velikih pa bolj prizanesljivi. Kako je mogoče, da se številke izboljšujejo, a hkrati ostaja občutek, da sistem ne deluje?
Več kršitev, a počasno ukrepanje: Sindikati so vse bolj glasni
Lani je inšpektorat opravil 10.101 inšpekcijski nadzor in odkril 17.124 kršitev, kar je za 1.653 več kot leto poprej. Izrečene globe so presegle 4 milijone evrov – konkretno, 4,02 milijona, kar je skoraj 300.000 evrov več kot leta 2023. Na prvi pogled bi lahko rekli, da so inšpektorji postali ostrejši, a ali to res pomeni, da so postali tudi bolj učinkoviti?
Sindikati so skeptični. Po besedah Andreja Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) inšpektorji še vedno prepočasi ukrepajo, kar pomeni, da je v mnogih primerih škoda za delavce že nepopravljiva, preden se sploh izrečejo sankcije. “V praksi lahko od prijave do inšpekcijskega nadzora mine več kot leto dni. To pa je, milo rečeno, nesprejemljivo,” poudarja Zorko.
Poleg tega se odpira vprašanje selektivnega izvajanja nadzorov. “Velikokrat se dela razlika med malimi in velikimi delodajalci. Zakon mora biti enak za vse, a vidimo, da so pri večjih sistemih ukrepi pogosto milejši,” dodaja. To ustvarja občutek neenakosti – mala podjetja so hitreje kaznovana, veliki pa imajo več prostora za manevriranje.
Kadrovski primanjkljaj: Lahko inšpektorat sploh deluje učinkovito?
Poleg očitkov o selektivnem nadzoru se pojavlja še en resen problem: pomanjkanje kadra. Trenutno je v inšpektoratu zaposlenih 135 ljudi, kar je še vedno precej pod načrtovanimi 160 delovnimi mesti. Glavni razlog? Plače niso konkurenčne gospodarstvu, kar pomeni, da strokovnjaki, predvsem tisti z znanji s področja varnosti in zdravja pri delu, raje izberejo bolje plačane službe v zasebnem sektorju.
Pomanjkanje inšpektorjev pomeni, da so postopki počasni, nadzori manj pogosti, delavci pa ostajajo prepuščeni na milost in nemilost delodajalcem. Če k temu dodamo še vedno prisotne očtke o slabih odnosih znotraj samega inšpektorata, o katerih se je lani govorilo v medijih, postane jasno, zakaj je učinkovitost tega organa pod vprašajem.
Minister za delo Luka Mesec je sicer zagotovil, da se kadrovska slika izboljšuje in da so v zadnjem letu uspešno nadomestili odhode na sedežu inšpektorata. A kako dolgo bo trajalo, preden bo sistem zares stabilen?
Ali bo sektor za prednostno odzivanje prinesel spremembe?
Kot odziv na očitke je inšpektorat oktobra 2024 ustanovil sektor za prednostno odzivanje, ki naj bi izboljšal hitrost ukrepanja. Do zdaj so v tej enoti izdali 80 prekrškovnih in 60 ureditvenih ukrepov ter 21 odločb o prepovedi opravljanja dela ali uporabe sredstev do odprave nepravilnosti.
Se to sliši obetavno? V teoriji zagotovo, a v praksi bo treba počakati na rezultate. Sindikati že opozarjajo, da se brez resnične reorganizacije dela in boljšega sodelovanja z drugimi nadzornimi organi, kot sta Finančna uprava in policija, bistvenih sprememb ne bo zgodilo.
Transparentnost in moč javnega pritiska
V ZSSS poudarjajo še eno ključno težavo: pomanjkanje transparentnosti. Čeprav so številke o nadzorih in globah javne, se sindikati sprašujejo, ali bi moral biti inšpektorat bolj prisoten v medijih in bolj odprto obveščati delavce o pravicah in postopkih prijave kršitev.
Zakaj je to pomembno? Ker večja medijska vidnost povečuje preventivni učinek. Ko podjetja vedo, da so pod drobnogledom, manj tvegajo. Prav tako bi to delavcem dalo občutek varnosti, saj bi vedeli, da obstaja sistem, ki jih bo zaščitil – ne pa le še en urad, kjer se stvari zavlečejo in izgubijo v birokraciji.
Kaj sledi? Ali bo inšpektorat upravičil svoje številke?
Če seštejemo vse dejavnike – več nadzorov, več glob, nov sektor za hitro odzivanje, a hkrati kritike zaradi selektivnosti, pomanjkanja kadra in počasnosti ukrepanja – pridemo do vprašanja, ki je ključno: Ali bo Inšpektorat za delo dejansko postal učinkovitejši ali se bomo še naprej vrteli v krogu številk, ki ne odražajo dejanskega stanja?
Brez dvoma bo moral inšpektorat v prihodnjih mesecih dokazati, da je sposoben hitrega in odločnega ukrepanja – ne le v številkah, ampak tudi v občutku varnosti, ki bi ga morali imeti delavci. Bodo napovedane reforme dovolj ali bo potreben večji pritisk javnosti? To bomo videli v letu 2025.
Napisal: E. K.
Vir: ZSSS, Freepik
