Romi: kako občine porabljajo državni denar
Romi in država – Kako je poskrbljeno za finančna sredstva občin? Kam gre denar za Rome? Občine odgovarjajo na očitke vlade. V zadnjih treh letih in pol so občine v Jugovzhodni Sloveniji in Posavju pogosto tarča očitkov predstavnikov vlade in vladnih strank. Očitajo jim, da denarja, ki ga dobijo za reševanje romske problematike, ne porabijo namensko. Zato je zanimivo pogledati, kako so nekatere večje občine ta denar dejansko porabile.
Kaj določa zakon
Zakon o financiranju občin v 20.a členu določa, da država 25 občinam z evidentiranimi romskimi naselji vsako leto nameni dodatna sredstva – v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine. Za manj razvite občine se ta znesek podvoji. Skupaj gre tako za približno osem milijonov evrov letno.
Novo mesto Občina je prejela : 2,1 milijona evrov v štirih letih
V Novem Mestu so v zadnjih štirih letih prejeli 2,1 milijona evrov. 193 tisoč leta 2021, 396 tisoč . Leta 2022, 647 tisoč evrov, leta 2023 in letos 896 tisoč evrov.
3,2 milijona evrov
Za reševanje vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, so v povprečju porabili 800 tisoč evrov na leto. torej skupaj okoli 3,2 milijona evrov. Podobne zneske so namenjali tudi v letih, ko niso prejeli državnega denarja.
Denar je šel predvsem
- za urejanje prostorske problematike in
- izboljšanje bivalnih razmer v sedmih romskih naseljih, ki jih je občina legalizirala in opremila z infrastrukturo.
Vsa naselja imajo dostop do vodovoda, štiri največja – Šmihel, Brezje, Žabjak in Stranska vas – pa tudi do kanalizacije.
Del sredstev je bil namenjen vzgoji, izobraževanju in štipendiranju Romov.
Kaj počne občina
- financira romske koordinatorje zaposlene na osnovnih šolah,
- nudi učno pomoč učencem,
- omogoča in podpira vrtec v največjem romskem naselju
- spodbuja večjo vključenost romskih otrok v vrtce.
Denar se je porabil tudi za
- prevoz otrok do šole,
- zaposlitev strokovnega delavca za vprašanja Romov,
- za podporo nevladnih organizacij,
- spodbujanje zaposlovanja Romov, urejanje naselij in nenazadnje tudi za celostne ukrepe glede potepuških psov v romskih naseljih.
Krško: več kot milijon evrov prejetih sredstev
V okolici Krškega se nahajajo štiri romska naselja. Infrastruktura je urejena le v dveh naseljih. V ostalih še ne.
Od leta 2021 do 2023 so prejeli več finančnih sredstev: 161 tisoč leta 2021, 330 tisoč leta 2022 in 532 tisoč leta 2023. V letih 2019 in 2020 denarja niso prejeli.
Leta 2019 so za Rome porabili 50 tisoč evrov
- polovico za male čistilne naprave v Kerinovem Grmu,
- 15 tisoč za obnovo večnamenskega objekta in
- 10 tisoč za pripravljalni vrtec.
Leto kasneje 106 tisoč evrov,
- za prevoz otrok in
- male čistilne naprave.
Leta 2021 je bilo porabljenih 162 tisoč evrov,
- za stanovanjska vprašanja in
- odstranitev črnih odlagališč,
Leta 2022 – 235 tisoč evrov,
- dvojezični vrtec
- prevoz otrok.
Lani so porabili 293 tisoč evrov.
Skupno je občina v tem obdobju porabila 850 tisoč evrov, prejela pa nekaj več kot milijon. Dodajajo, da so že leta 2018, ko državnega denarja še ni bilo, za Rome namenili 164.500 evrov.
Nadzor nad porabo sredstev imajo občinski svetniki, občinski svet za sobivanje in javnost. Občina redno poroča tudi vladnemu uradu za narodnosti – zadnje poročilo so poslali 31. januarja letos. V njem piše, da so sredstva porabljena pregledno in skladno z zakonodajo. “Če kdo iz vlade trdi drugače, naj za to pokaže dokaze,” pravijo na občini. “Brez tega so taki očitki brez teže.”
Kočevje
Porabili so trikrat več, kot so prejeli. Občina Kočevje je med letoma 2019 in 2023 prejela nekaj manj kot 620 tisoč evrov sredstev. Vendar je v istem obdobju pa za romska vprašanja porabila kar 1,7 milijona evrov.
400 tisoč evrov za javna dela za
- zaposlovanje Romov.
- pomoč otrokom iz romskih naselij.
- pomoč romskim otrokom v šoli.
Za delo z Romi je bila tudi ljudska Univerza deležna nekje okoli 190 tisoč in ga porabila za dodatne zaposlitve pomočnikov v ustanovi. 350 tisoč evrov so porabili za plače koordinatorjev in zaposlenih na občini, ki se ukvarjajo z romskimi vprašanji. Za urejanje naselij pa 425 tisoč evrov.
5 romskih naselij – nobeno legalizirano
- V Kočevju so tri večja in dve manjši romski naselji. Nobeno od njih ni legalizirano. Tam, kjer je občina lastnica zemljišč, so z začasnimi soglasji omogočili vodo in elektriko ter organizirali odvoz odpadkov.
“Pri reševanju romskih vprašanj ne gledamo na višino sredstev, ampak na to, kaj je treba narediti,” pravi Košir. “Z letom 2025 bomo vse državne subvencije za Rome združili na eno proračunsko postavko, saj so bile doslej razpršene.”
Na očitke o nenamenski porabi odgovarja neposredno: “To je popolno nepoznavanje razmer. Občine nimamo težav s poročanjem o porabi sredstev, težava je, ko nam nekdo, ki razmer sploh ne pozna, govori, kaj naj naredimo. Če želi država prevzeti vse obveznosti do Romov, se temu denarju z veseljem odpovemo.”
Če povzamemo:
Občine dobro vedo, kam usmerjajo denar, ki ga za romska vprašanja prejmejo od države. Večina vanj vloži še veliko svojih sredstev.
Kriviti občine za nereševanje romske problematike je zato neutemeljeno – gre predvsem za preusmerjanje pozornosti z neaktivnosti države. Ne gre pozabiti, da so stranke trenutne vladne koalicije v zadnjih petih letih blokirale vse resne poskuse sprememb na tem področju.
Kot opozarjajo tudi predstavniki ljudskih iniciativ, pa denar sam po sebi ne bo prinesel napredka, če do sprememb ne bo prišlo tudi znotraj romske skupnosti. Dober primer je novomeški Žabjak – občina je tam v zadnjih letih vložila 3,2 milijona evrov v osnovno infrastrukturo, pa se razmere kljub temu niso bistveno izboljšale.
Pripravila AK
Viri:
nova24tv.si. Dnevnik.si
unsplash.com
YouTube.com
