Romska naselja pred legalizacijo – nova pravica ali nova krivica? – v pripravi je zakon, ki naj bi romska naselja legaliziral – kdo bo to plačal?
Nova vladna pobuda pod vodstvom Roberta Goloba želi legalizirati obstoječa romska naselja – uradno zaradi »socialne vključenosti« in »ureditve prostora«. A mnogi opozarjajo, da gre za nagrado za kršitev zakonov, ne za rešitev problema.
Legalizacija brez dovoljenj – znak vključevanja ali popuščanja?
Vlada trdi, da želi s predlogom zakona »urediti razmere« v romskih naseljih, kjer ljudje pogosto živijo brez osnovne infrastrukture – brez vode, elektrike, kanalizacije. Na papirju se sliši humano.
Toda v praksi bi to pomenilo nekaj drugega: država bi legalizirala naselja, zgrajena brez dovoljenj, in jih nato še komunalno opremila na račun davkoplačevalcev.
Kritiki zato opozarjajo, da se s tem pošilja nevarno sporočilo: da se kršenje zakonov izplača.
Če je mogoče nezakonito gradnjo opravičiti s socialnim razlogom, kje je potem meja?
Dvojna merila in občutek krivice
Ironično, prav ta vlada pripravlja novo obdavčitev nepremičnin, ki bo zajela tudi »vsako vrtno lopo in nadstrešek«.
Tisti, ki so gradili po pravilih in plačevali prispevke, bodo obdavčeni še bolj, medtem ko bodo tisti, ki so gradili brez dovoljenj, dobesedno nagrajeni z legalizacijo.
“To je izkrivljen občutek pravičnosti,” pravijo pravniki. “Pravna država ne more obstati, če za ene veljajo pravila, za druge pa izjeme.”

Ustavno vprašanje in nevaren precedens
Odpira se tudi ustavnopravno vprašanje: ali je dopustno različno obravnavanje državljanov na podlagi narodnosti?
Če bi skupina mladih družin postavila naselje brez dovoljenja, bi jim ga inšpekcija porušila. Ko pa gre za Rome, naj bi država pogledala stran – v imenu »socialnega miru«.
Tak pristop lahko utrjuje občutek ločenosti, ne vključenosti. Resnično vključevanje pomeni enaka pravila za vse – ne pa popuščanje eni skupini na račun druge.
Kdo bo nosil odgovornost?
Če bo zakon sprejet, bo to eden najbolj občutljivih precedensov v zadnjih letih.
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto, a boleče:
Ali smo pred zakonom res vsi enaki – ali pa so nekateri “bolj enaki” od drugih?
Pripravil: I.M.
Vir: Instagram, Omrežje X