Romska naselja pred legalizacijo – nova pravica ali nova krivica? – v pripravi je zakon, ki naj bi romska naselja legaliziral – kdo bo to plačal?

10. nov. 2025, ob 06.24
Posodobljeno pred 34 minutami
314
100 SEK

Nova vladna pobuda pod vodstvom Roberta Goloba želi legalizirati obstoječa romska naselja – uradno zaradi »socialne vključenosti« in »ureditve prostora«. A mnogi opozarjajo, da gre za nagrado za kršitev zakonov, ne za rešitev problema.

Legalizacija brez dovoljenj – znak vključevanja ali popuščanja?

Vlada trdi, da želi s predlogom zakona »urediti razmere« v romskih naseljih, kjer ljudje pogosto živijo brez osnovne infrastrukture – brez vode, elektrike, kanalizacije. Na papirju se sliši humano.
Toda v praksi bi to pomenilo nekaj drugega: država bi legalizirala naselja, zgrajena brez dovoljenj, in jih nato še komunalno opremila na račun davkoplačevalcev.

Kritiki zato opozarjajo, da se s tem pošilja nevarno sporočilo: da se kršenje zakonov izplača.
Če je mogoče nezakonito gradnjo opravičiti s socialnim razlogom, kje je potem meja?

Dvojna merila in občutek krivice

Ironično, prav ta vlada pripravlja novo obdavčitev nepremičnin, ki bo zajela tudi »vsako vrtno lopo in nadstrešek«.
Tisti, ki so gradili po pravilih in plačevali prispevke, bodo obdavčeni še bolj, medtem ko bodo tisti, ki so gradili brez dovoljenj, dobesedno nagrajeni z legalizacijo.

“To je izkrivljen občutek pravičnosti,” pravijo pravniki. “Pravna država ne more obstati, če za ene veljajo pravila, za druge pa izjeme.”

Romi ne želijo lastništva za nepremičnine, kajti potem to vpliva na socialne transferje, nelegalne nepremičnine pa po besedah predstavnikov občine rastejo kot gobe po dežju; vir: Facebook
Romi ne želijo lastništva za nepremičnine, kajti potem to vpliva na socialne transferje, nelegalne nepremičnine pa po besedah predstavnikov občine rastejo kot gobe po dežju; vir: Facebook

Ustavno vprašanje in nevaren precedens

Odpira se tudi ustavnopravno vprašanje: ali je dopustno različno obravnavanje državljanov na podlagi narodnosti?
Če bi skupina mladih družin postavila naselje brez dovoljenja, bi jim ga inšpekcija porušila. Ko pa gre za Rome, naj bi država pogledala stran – v imenu »socialnega miru«.

Tak pristop lahko utrjuje občutek ločenosti, ne vključenosti. Resnično vključevanje pomeni enaka pravila za vse – ne pa popuščanje eni skupini na račun druge.

Kdo bo nosil odgovornost?

Če bo zakon sprejet, bo to eden najbolj občutljivih precedensov v zadnjih letih.
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto, a boleče:
Ali smo pred zakonom res vsi enaki – ali pa so nekateri “bolj enaki” od drugih?

Pripravil: I.M.

Vir: Instagram, Omrežje X

314
100 SEK