Romunija prepovedala LGBTQ+ propagando v šolah. Slovenija medtem legalizirala posvojitve istospolnim partnerjem …

04. okt. 2024, ob 11.54
Posodobljeno pred 9 meseci
524
230 SEK

BUKAREŠTA – Romunija pod drobnogledom zaradi novega zakona o LGBTQ+

Romunski parlament je nedavno predstavil osnutek zakona, ki bi prepovedal tako imenovano LGBTQ+ “propagando” v šolah in javnih prostorih. Zakon je hitro sprožil val kritik tako znotraj države kot po vsej Evropski uniji, saj mnogi menijo, da gre za nevaren korak nazaj v varstvu človekovih pravic. Podobne zakone so v preteklosti že sprejele države, kot sta Madžarska in Rusija, kar je povzročilo globoko polarizacijo v družbi.

Predlagana zakonodaja in njeni nasprotniki

Predlagani zakon naj bi bil namenjen zaščiti otrok pred informacijami, ki “spodbujajo odmik od spola, določenega ob rojstvu” ali promovirajo spolne spremembe in homoseksualnost. Kritiki pa trdijo, da je zakon preveč dvoumen in bi lahko povzročil diskriminacijo in sovražnost do LGBTQ+ skupnosti. “Takšna cenzura ne vpliva le na našo skupnost, temveč tudi na novinarje, medicinske strokovnjake in mentalne zdravnike,” pravi Teodora Ion-Rotaru, izvršna direktorica organizacije ACCEPT, ene največjih LGBTQ+ organizacij v Romuniji (RFE/RL, 2024).

Opozicija izpostavlja, da predlog temelji na retoriki tradicionalnih družinskih vrednot, kar je v skladu z zakoni, ki jih že izvajata Madžarska in Rusija. Po mnenju mnogih je zakon predvsem orodje političnega nadzora in način, kako spodkopati proevropske vrednote Romunije. “Uporaba otrok za napad na temeljne človekove pravice je nesprejemljiva,” dodaja Florin Buhuceanu, eden vodilnih zagovornikov pravic LGBTQ+ (RFE/RL, 2024).

Politična ozadja in povezave z Madžarsko in Rusijo

Zakoni, kot je ta, že nekaj časa povzročajo napetosti v vzhodni Evropi. Madžarski premier Viktor Orban je bil v zadnjih letih v središču pozornosti zaradi svojega stališča proti LGBTQ+ skupnosti. Tudi ruska politika, ki jo vodi predsednik Vladimir Putin, se je v letu 2013 uveljavila z zakonom, ki prepoveduje “propagando netradicionalnih spolnih odnosov” med mladoletniki (JURIST, 2024). Takšne politike so bile deležne ostrih kritik s strani evropskih institucij in mednarodnih organizacij za človekove pravice.

Romunski predlog zakona je deležen podobnih kritik, saj nasprotniki opozarjajo, da gre za “uvoženo” zakonodajo, ki jo podpirajo skrajno desne stranke, kot sta Zavezništvo za združitev Romunov (AUR) in etnična madžarska stranka (UDMR). Obe stranki zagovarjata tradicionalne družinske vrednote in nasprotujeta LGBTQ+ skupnosti z argumentom, da ščitita romunske otroke pred “novimi ideologijami” zahodne Evrope (JURIST, 2024).

Povezava s Slovenijo

V Sloveniji je stanje glede pravic LGBTQ+ skupnosti bistveno drugačno kot v Romuniji. Medtem ko Romunija razmišlja o sprejetju zakona, ki bi omejeval LGBTQ+ “propagando” v javnih prostorih in šolah, Slovenija na tem področju sledi drugačnim načelom. Leta 2022 je slovensko ustavno sodišče legaliziralo istospolne poroke in posvojitve za istospolne pare, kar Slovenijo uvršča med bolj napredne države v regiji glede pravic LGBTQ+ skupnosti.

Kljub napredkom pa Slovenija ni imuna na družbene napetosti in odpor do LGBTQ+ skupnosti, zlasti iz konzervativnih krogov. Čeprav večina Slovencev podpira enakopravnost, so v preteklosti potekali protesti proti legalizaciji istospolnih porok, kar kaže na obstoj polarizacije v družbi. Zakonodaja, kakršno predlaga Romunija, bi v Sloveniji verjetno sprožila ostre kritike in proteste s strani nevladnih organizacij ter evropskih institucij, ki Slovenijo pogosto uvrščajo med države z naprednimi človekovimi pravicami.

Torej, čeprav je Slovenija dosegla pomembne napredke na tem področju, je ključno, da ostane pozorna na dogajanje v regiji, saj lahko to vpliva na širše družbene trende in javno mnenje tudi pri nas.

Reakcije evropskih institucij

Evropska unija se je že večkrat izrekla proti tovrstni zakonodaji. Marc Angel, član Evropskega parlamenta in predsedujoči LGBTI Intergroup, je izrazil zaskrbljenost, da “takšni zakoni samo spodbujajo sovraštvo in diskriminacijo, ki lahko hitro presežeta meje ene same države” (JURIST, 2024). Evropski parlament je leta 2022 pozval romunske poslance, naj zakon nemudoma zavrnejo, saj je v nasprotju z evropskimi načeli spoštovanja človekovih pravic.

Kapilarna vlaga - tudi poleti sovražnik vašega doma (in kako se je učinkovito znebiti)
Morda ste že opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo temni madeži, odpada omet ali se čuti neprijeten, vlažen vonj. Pogosto to pripisujemo slabi zračni cirkulaciji ali zastareli izolacij

Romunska pravna zgodovina glede LGBTQ+ skupnosti je relativno mlada. Šele leta 2001 je Romunija dekriminalizirala homoseksualnost, čeprav so pred tem številni posamezniki pristali v zaporu zaradi svoje spolne usmerjenosti. Kljub temu pa LGBTQ+ osebe še vedno doživljajo veliko sovraštvo in diskriminacijo, zlasti v ruralnih delih države in med starejšimi prebivalci (RFE/RL, 2024).

Če bo predlagani zakon sprejet, bo to verjetno povzročilo dodatne pravne zaplete med Romunijo in Evropsko unijo ter povečalo napetosti med zagovorniki tradicionalnih družinskih vrednot in tistimi, ki se borijo za enakopravnost. Takšni zakoni lahko služijo kot politično orodje za utrjevanje oblasti in zaostrovanje napetosti znotraj družbe.

Slovenija trenutno ni neposredno povezana s tovrstnimi zakonodajnimi predlogi, a glede na močno zavezanost k varovanju človekovih pravic in svoboščin bo gotovo spremljala razvoj dogodkov. Sprejetje takega zakona v Romuniji bi lahko sprožilo širše razprave tudi v drugih državah vzhodne Evrope.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

524
230 SEK