RTV Slovenija se sprašuje, kaj Janez Janša išče v beograjskih arhivih
Slovenski premier Janez Janša je Srbiji postavil nepričakovan pogoj: brez izročitve arhivov nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb Slovenija ne bo podprla njenega napredovanja proti Evropski uniji.
LJUBLJANA – Kaj se skriva v arhivih nekdanje jugoslovanske tajne policije in zakaj je slovenski premier Janez Janša prav zdaj njihovo izročitev postavil kot pogoj Srbiji za približevanje Evropski uniji? To vprašanje so v torek, 27. oktobra, odprli na Televiziji Slovenija. V prispevku novinarja Vida Babiča so predstavili različna pojasnila strokovnjakov in poznavalcev nekdanjih jugoslovanskih varnostnih služb.
Janša je svoj pogoj predstavil v ponedeljek, 26. oktobra, po zmagi študentske liste na parlamentarnih volitvah v Srbiji. Sporočil je, da Slovenija pozdravlja morebitno pospešitev evropskih integracij Srbije, vendar zahteva izročitev arhivov Udbe, Službe državne varnosti, Jugoslovanske ljudske armade in drugih nekdanjih zveznih organov, ki se nanašajo na Slovenijo.
Njegova napoved je odmevala tudi v Srbiji, kjer so jo povzeli tamkajšnji mediji.
Kaj skrivajo arhivi? Omenjajo se Kučan, Marta Kos in afera JBTZ
Med tistimi, ki podpirajo Janševo zahtevo, je pisatelj in raziskovalec Igor Omerza, ki se že več let ukvarja z dokumentacijo nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb.
Za TV Slovenija je pojasnil, da bi lahko arhivi razkrili dodatne podatke o povojnih pobojih, lokacijah grobišč in ozadju afere JBTZ, ki je leta 1988 močno zaznamovala slovensko politično dogajanje.
Omerza je ob tem odprl tudi vprašanje nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in njegovih domnevnih povezav z vojaško obveščevalno službo KOS. Omenil je tajno ime Plavje in vprašanje, ali bi lahko dokumenti dokončno razjasnili te navedbe.
Gre za domneve in odprta vprašanja, ne za potrjene ugotovitve o Kučanovem sodelovanju s KOS.
Je v ozadju tudi Marta Kos?
Posebno pozornost vzbuja povezava z evropsko komisarko za širitev Marta Kos.
Ta je po nedeljski zmagi študentske liste sporočila, da so Srbiji odprta vrata v Evropsko unijo. Na njeno izjavo se je odzval Omerza, ki je opozoril na vprašanje arhivov nekdanje jugoslovanske tajne policije. Janša je nato delil njegovo objavo in predstavil svoj pogoj za slovensko podporo Srbiji.
Omerza je sicer avtor knjige Komisarka, v kateri Marti Kos očita sodelovanje z nekdanjo Službo državne varnosti.
Marta Kos je očitke o sodelovanju z Udbo že večkrat zanikala. Trditve iz knjige zato ni mogoče predstavljati kot dokazanega dejstva.
Omerza je v prispevku TV Slovenija opozoril tudi na možnost, da bi lahko nekdanji tajni dosjeji služili za politične pritiske ali izsiljevanje posameznikov. Pri tem je kot hipotetičen primer navedel prav Marto Kos.
Nekdanji direktor Sove opozarja na drugačne interese
Drugačen pogled na Janševo zahtevo je predstavil Miha Brejc, prvi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).
Po njegovi oceni bi lahko arhivi, ki jih hrani Srbija, vsebovali predvsem dokumentacijo o delovanju jugoslovanskih služb v tujini.
Brejc dvomi, da bi se v njih pojavila odkritja, ki bi bistveno spremenila pogled na nekdanje in sedanje slovenske politike.
Ob tem je opozoril, da ostajajo pomembno vprašanje tudi gospodarski interesi Srbije v Sloveniji. Izrazil je domnevo, da bi lahko Janševa zahteva pozornost javnosti preusmerjala od teh vprašanj.
Tako se glede pomena arhivov soočata dva različna pogleda: eden poudarja morebitna zgodovinska in politična razkritja, drugi pa opozarja na širše politične in gospodarske interese.
Slovenija ima pravico do arhivov že več kot 20 let
Pomembno je, da Janševa zahteva ne odpira povsem novega vprašanja.
Slovenija ima namreč pravice glede dostopa do arhivov nekdanje Jugoslavije že na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki so ga države naslednice podpisale 29. junija 2001 na Dunaju. Sporazum je začel veljati 2. junija 2004. Njegova priloga D ureja vprašanje arhivov nekdanje skupne države. Kljub temu številna vprašanja glede razdelitve in izročitve dokumentacije ostajajo nerešena.
Nekdanji visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Miha Pogačnik je za TV Slovenija poudaril, da ima Slovenija legitimno pravico do originalnih arhivskih dokumentov, povezanih z njenim ozemljem.
Kot ena od rešitev se omenja digitalizacija gradiva, vendar Pogačnik meni, da bi morala Slovenija dobiti izvirnike, Srbija pa bi si jih lahko po potrebi digitalizirala.
Težava je tudi v tem, da si lahko iste dokumente lasti oziroma jih zahteva več držav naslednic. Postopki dogovarjanja zato potekajo počasi.
So bili najpomembnejši dosjeji že uničeni?
Dodatno vprašanje je, koliko dokumentacije se je sploh ohranilo.
Po navedbah nekdanjega direktorja jugoslovanskega arhiva, ki jih povzema TV Slovenija, naj bi bili dosjeji obveščevalnih služb večinoma uničeni med Natovim bombardiranjem Zvezne republike Jugoslavije leta 1999.
To odpira vprašanje, koliko gradiva bi lahko Srbija dejansko izročila in ali bi morebitna predaja prinesla pomembna nova zgodovinska razkritja.
Janševa zahteva za zdaj še ni uradno stališče vlade
Pri vsej zgodbi je pomembna še ena podrobnost.
Na Uradu vlade za komuniciranje so za TV Slovenija pojasnili, da Janševa zahteva za zdaj še ni uradno sprejeto stališče Republike Slovenije, saj vlada o njej še ni razpravljala.
Slovenski premier je torej javno napovedal politični pogoj, ki pa ga mora vlada še obravnavati.
Srbija medtem po zmagi študentske liste začenja novo politično obdobje. Evropska komisarka Marta Kos je nakazala pripravljenost na nadaljevanje evropskega povezovanja, Janša pa je odprl vprašanje, ki slovensko-srbske odnose vrača v čas razpada nekdanje Jugoslavije.
Ali bodo arhivi res razkrili nove podrobnosti o delovanju jugoslovanskih tajnih služb ali pa bodo ostali predvsem predmet političnih sporov, za zdaj ni znano. Jasno pa je, da vprašanje dokumentov, starih več desetletij, ponovno postaja aktualna tema slovenske in regionalne politike.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
