“Rusija nima več dolgov, evropske države pa so že v lasti bank,” zgroženo ugotavljajo

MOSKVA – Rusija presega 200 milijard dolarjev v zlatu: opozorilo za zadolženo Evropo

Rusija je dosegla nov mejnik z več kot 200 milijardami dolarjev v zlatih rezervah, kar predstavlja tretjino vseh mednarodnih rezerv. Medtem Evropa tone v dolgovih, kar postavlja vprašanja o njeni finančni stabilnosti in odvisnosti od bank.

Zlate rezerve kot strateška varovalka

Rusija je s povečanjem svojih zlatih rezerv na več kot 200 milijard dolarjev poslala močno sporočilo svetu: finančna neodvisnost je ključna za obvladovanje negotovih gospodarskih razmer. Zlato sedaj predstavlja 32,9 % vseh ruskih mednarodnih rezerv, kar je v zadnjih letih strateška odločitev Moskve. Po poročanju BRICS News naj bi Rusija s tem zmanjšala svojo odvisnost od ameriškega dolarja in potencialnih gospodarskih sankcij, s katerimi je Zahod že večkrat poskušal omejiti njeno politično moč.

Za razliko od Evrope, kjer se države kopičijo dolgove za financiranje različnih kriznih ukrepov, se Rusija zanaša na notranje vire in na strategijo, ki temelji na kopičenju fizičnega bogastva. To je pristop, ki bi ga lahko marsikdo označil za konzervativen, vendar je v času visoke inflacije in valutnih nihanj morda tudi edina zanesljiva varovalka.

Ruske zlate rezerve so prvič presegle 200 milijard dolarjev in zdaj predstavljajo 32,9 % vseh mednarodnih sredstev.

Rusija praktično nima dolgov, medtem ko so evropske države zadolžene do te mere, da dolgov ne morejo več vrniti.
Kar posledično pomeni, da so v lasti bank. https://t.co/iIxG69RptQ

Ortodontija in zdravljenje: vse o tem

Ortodontija: Kdaj, kako in zakaj se lotiti poravnave zob? Ortodontija – beseda, ki marsikomu prikliče v misli slike zvezdic, dolgih let z aparatom in bolečih prilagoditev. Pa vendar, ortodontij

— Blaž Jemec (@BLAZJEMEC69) November 10, 2024

Evropska dolžniška past in slovenska izpostavljenost

Medtem ko se Rusija osredotoča na stabilnost s povečanjem zlatih rezerv, je Evropa ujeta v spiralo dolgov. Evropska centralna banka (ECB) že leta vzdržuje politike nizkih obrestnih mer, s čimer spodbuja zadolževanje, vendar se posledice zdaj kažejo v rasti dolgov na ravni držav in posameznikov. Slovenija ni izjema – javni dolg je v zadnjih letih občutno narasel, predvsem zaradi kriznih ukrepov med pandemijo in visokih energetskih stroškov.

Ali je Slovenija pripravljena na morebitni pospešek obrestnih mer, ki bi ogrozil njeno finančno stabilnost? Po mnenju nekaterih ekonomistov bi morala slovenska vlada razmisliti o dolgoročnih naložbah v stabilna sredstva, kot je zlato, da bi zmanjšala odvisnost od mednarodnih posojil in omejila vpliv zunanjih dejavnikov na slovensko gospodarstvo. Vendar pa takšnih premikov trenutno ni videti, kar pomeni, da se Slovenija še naprej zanaša na klasične metode zadolževanja in bančne posojilne pogoje.

Zakaj zlato in zakaj zdaj?

Vprašanje, zakaj se Rusija tako močno zanaša na zlato, je preprosto: zlato velja za varno zatočišče v negotovih časih. Finančni analitik Igor Ivanov, strokovnjak za mednarodne trge, pojasnjuje, da je zlato ena redkih oblik premoženja, ki ohranja vrednost ne glede na valutne spremembe in politične razmere (poroča RBK News). Poleg tega zlato ni podvrženo vplivu obrestnih mer, kar pomeni, da je bolj odporen na vplive centralnih bank.

Nasprotno pa se Evropa osredotoča na papirnati denar in bančne posojilne sisteme, ki jih lahko prizadene inflacija ali obrestne spremembe. Ali to pomeni, da Evropa tvega večjo nestabilnost? Z vidika dolgoročne strategije Rusija igra na varno karto, kar Evropo postavlja v neugodnejši položaj, zlasti če bi se obrestne mere hitro zvišale.

Politični vidiki: odvisnost od bank

Obvladovanje dolgov in zadolževanja ima tudi pomemben politični vidik. Evropske države, vključno s Slovenijo, so do te mere zadolžene, da jih nekatere kritike označujejo za »v lasti bank«. Ekonomist Andrej Novak poudarja, da dolgovi evropskih držav ustvarjajo situacijo, kjer banke in finančne institucije pridobivajo prevelik vpliv nad javno politiko (poročajo Finance).

To odvisnost bi lahko zmanjšale naložbe v trdna sredstva, kot so zlato ali surovine, vendar Evropa za zdaj ostaja pri obstoječi politiki. Rusija, ki že več let vodi strategijo finančne avtonomije, se je torej odločila zgraditi rezervo, ki ne sloni na dolarju, ampak na zlatu, kar ji omogoča večjo suverenost pri odločanju.

Kaj pa Slovenija?

Čeprav Slovenija neposredno ne sledi ruski poti, bi lahko nedavni dogodki v Rusiji in njena strategija vplivali na to, kako bo Evropska unija v prihodnje obravnavala vprašanja finančne stabilnosti. Možno je, da bo Slovenija v prihodnosti morala sprejeti bolj konzervativen pristop k upravljanju javnih financ, da bi omejila odvisnost od zunanjih posojil.

Ali bo Slovenija resnično sledila tej poti, je še odprto vprašanje. Toda zdi se, da je čas za razmislek o alternativnih virih stabilnosti več kot primeren. Dodatne naložbe v zlato ali podobna sredstva bi lahko ublažile vpliv dolžniških tveganj, zlasti če bi prišlo do finančne krize ali pospešenega zvišanja obrestnih mer, kot opozarjajo nekateri strokovnjaki.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www