Saj ni res … PA JE! Uporaba bojlerjev bo prepovedana, takšna so nova pravila

25. okt. 2024, ob 09.16
4014
180 SEK

LJUBLJANA – Od 1. januarja 2025 bodo v Sloveniji začela veljati strožja pravila glede uporabe električnih grelnikov za ogrevanje in pripravo tople vode, kar bo vplivalo na številne lastnike nepremičnin. Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES 3) določa, da bo neposredna raba električne energije za ogrevanje v prihodnje strogo omejena, razen v določenih primerih. Čeprav so cilji jasni – zmanjšanje ogljičnega odtisa in izboljšanje energetske učinkovitosti – pa je realnost precej bolj zapletena.

Novosti in omejitve

PURES 3 prepoveduje uporabo naprav, ki delujejo po Joulovem načinu, kar vključuje električne radiatorje, IR-panele, električno talno gretje in grelnike za toplo vodo, če električna energija prihaja iz neobnovljivih virov. Izjema bo veljala, če je elektrika proizvedena iz obnovljivih virov v neposredni bližini stavbe in zadostuje za vse njene potrebe. Prav tako bodo tovrstni grelniki dovoljeni v izjemno energijsko učinkovitih stavbah, ki ne presegajo mejne vrednosti toplotnih izgub (do 25 kWh/m² na leto).

Zanimivo je, da omejitve ne bodo veljale le za novogradnje ali rekonstrukcije, ampak tudi za vzdrževanje obstoječih stavb. To pomeni, da če je naprava dotrajana in stavba ne izpolnjuje zahtev, bo treba najti druge rešitve za ogrevanje. Na trgu bodo po novem dovoljeni le še grelniki z močjo do 2 kW in prostornino največ 15 litrov, kar bo zagotovo predstavljalo težavo za marsikoga. Trenutno je večina naprav na voljo z močjo, ki presega te omejitve, kar pomeni, da bo prilagoditev na nove razmere nujna.

Nadzor le na papirju?

Čeprav se lahko novi predpisi slišijo kot korak v pravo smer, je dejanski nadzor nad izvajanjem teh pravil precej pomanjkljiv. Gradbena inšpekcija, ki naj bi nadzorovala vgradnjo naprav, ni opravila nobenega inšpekcijskega pregleda na podlagi PURES 3 od njegovega sprejetja junija 2022. Inšpektorat pojasnjuje, da se zaradi pomanjkanja kadra trenutno osredotočajo predvsem na objekte, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi, medtem ko nadzoru nad grelnimi napravami preprosto ne namenjajo dovolj pozornosti (poroča STA).

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Omejitve bodo v praksi torej težko izvedljive. Glede na to, da je nadzor nad prodajo teh naprav skorajda nemogoč, ostaja vprašanje, ali je vladna uredba sploh kaj več kot zgolj črnilo na papirju. Na ministrstvu za naravne vire in prostor sicer vztrajajo, da so nove zahteve nujne za zmanjšanje izpustov CO2 in povečanje energetske učinkovitosti stavb, vendar pa je jasno, da brez učinkovitega nadzora teh ciljev ni mogoče doseči.

Električni grelniki še vedno na policah

Kljub novim predpisom so naprave, ki jih naj bi po pravilniku prepovedali, še vedno na prodajnih policah. Kot pravijo na tržnem inšpektoratu, prodaje takih naprav ne morejo omejiti, ker so njihova uporaba v določenih primerih še vedno dovoljena. To pomeni, da se lahko omeji zgolj vgradnja v stavbe, kjer niso izpolnjene izjeme iz PURES 3. Vprašanje pa ostaja, ali bo kdorkoli res preverjal, kako in pod kakšnimi pogoji se te naprave vgrajujejo.

Uredba povzroča zmedo

Nova uredba je pri mnogih že vzbudila zmedo in negotovost, predvsem zaradi različnih izjem in nejasnosti glede nadzora. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi bil lahko prehod na nove zahteve veliko bolj smiselno načrtovan, pri čemer bi postopoma omejevali uporabo manj učinkovitih naprav, namesto da bi uvedli ostre prepovedi čez noč (poroča Dnevnik). Poleg tega so kritiki izrazili zaskrbljenost, da bodo nove omejitve najbolj prizadele manj premožne gospodinjstva, ki si težko privoščijo energetsko učinkovite alternative, kot so toplotne črpalke.

Odločitev, ki (še) ni povsem dorečena

Očitno je, da bo uveljavitev novega pravilnika izziv ne le za uporabnike, ampak tudi za inšpekcijske službe. Na ministrstvu sicer pravijo, da gre za dolgoročne ukrepe v okviru zelenega prehoda, vendar ostaja vprašanje, ali so vladni uradniki sploh pripravljeni na takšno spremembo v praksi. Glede na trenutne razmere bi lahko rekli, da bomo potrebovali še kar nekaj let, preden bodo pravila zares zaživela.

Napisal: N. Z.

Vir: www

4014
180 SEK