SDS predlaga superreferendumski dan: 11. oktobra bi odločali o štirih vročih vprašanjih
Slovenijo bi lahko 11. oktobra čakal eden najobsežnejših referendumskih dni v zadnjih letih. Volivci bi poleg zakona o parlamentarni preiskavi odločali še o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici državljanov tretjih držav – o vprašanjih, ki že zdaj močno delijo javnost.
Na volišča zaradi štirih različnih vprašanj
Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter poslanci Resnice želijo 11. oktober spremeniti v tako imenovani superreferendumski dan. Državni zbor je za ta datum že razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, zdaj pa so poslanci vložili še predloge za tri posvetovalne referendume.
Volivce bi najprej vprašali, ali naj delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pomoč upravičijo tudi z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Drugo vprašanje bi se nanašalo na ukinitev obveznega RTV-prispevka, tretje pa na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Gre za tri vsebinsko zelo različne teme, ki pa imajo nekaj skupnega: vse lahko sprožijo močna čustva, ostre politične spore in množično mobilizacijo volivcev.
Simonič obljublja, da glas ljudi ne bo prezrt
Poslanec SDS Luka Simonič ne dvomi, da bi koalicija na vseh treh referendumih dobila podporo večine. Poudarja, da rezultati ne bodo ostali zgolj zapisani v uradnih poročilih, temveč naj bi jim sledile konkretne zakonodajne spremembe.
»Izidi ne bodo ostali mrtva črka na papirju,« zagotavlja Simonič.
Ta obljuba je pomembna predvsem zato, ker izid posvetovalnega referenduma za državni zbor ni pravno zavezujoč. Poslanci ga lahko politično upoštevajo, niso pa dolžni sprejeti zakona, ki bi neposredno sledil večinski volji volivcev. Prav zaradi tega so bili posvetovalni referendumi v preteklosti pogosto deležni očitkov, da lahko politika glas ljudi uporabi predvsem takrat, ko ji rezultat ustreza.
Koalicija zdaj trdi, da želi ravnati drugače. Če bo odgovor volivcev pritrdilen, naj bi sledila priprava zakonodaje.
Socialna pomoč kot najbolj občutljivo vprašanje
Največ razprav bi lahko sprožil predlog, po katerem bi delovno sposobni prejemniki socialne pomoči opravljali družbeno koristno delo. Zagovorniki takšne rešitve menijo, da mora biti pomoč povezana tudi z odgovornostjo do skupnosti in da država ne sme spodbujati dolgotrajne pasivnosti.
Nasprotniki pa opozarjajo, da vsi prejemniki socialne pomoči niso v enakem položaju. Nekateri skrbijo za družinske člane, imajo zdravstvene ali socialne težave oziroma živijo na območjih, kjer primernega dela preprosto ni dovolj. Ključno vprašanje bo zato, kdo bi bil dela dejansko sposoben, kakšno delo bi opravljal in kdo bi presojal morebitne izjeme.
Referendumsko vprašanje bi lahko dobilo veliko podporo, a pravi izziv bi se začel šele pri pripravi natančnega in pravičnega zakona.
RTV-prispevek odpira vprašanje prihodnosti javnega medija
Referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka je pobuda Resnice, podpirajo pa ga tudi koalicijski partnerji. Simonič pojasnjuje, da se mora javnost izreči o prihodnjem financiranju in delovanju RTV Slovenija, zlasti ob finančnih težavah javnega zavoda.
Toda ukinitev prispevka bi bila le prvi korak. Država bi morala hkrati odgovoriti, kako bi RTV Slovenijo financirala v prihodnje. Iz državnega proračuna? Z novim prispevkom? Z zmanjšanjem obsega programov in števila zaposlenih?
Volivci bi torej odločali o ukinitvi obveznega plačila, ne pa nujno tudi o jasni alternativi. Prav zato bo kampanja pred referendumom verjetno osredotočena na vprašanje, ali gre za razbremenitev gospodinjstev ali za začetek temeljitega preoblikovanja javne radiotelevizije.
Volilna pravica tujcev že odpira nov politični spor
Tretje vprašanje se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Koalicija je spremembo zakona že sprejela, vendar ta še ni začela veljati, saj je bila vložena pobuda za zakonodajni referendum, septembra pa naj bi steklo zbiranje podpisov.
Simonič pravi, da želijo s posvetovalnim referendumom nasprotnikom spremembe celo »olajšati delo«. Ker za razpis posvetovalnega referenduma ni treba zbirati podpisov volivcev, bi lahko odgovor javnosti dobili hitreje.
Vendar bi nastala nenavadna politična situacija: o podobnem vprašanju bi lahko potekala tako posvetovalna kot pozneje še zakonodajna referendumska kampanja. Rezultat prvega glasovanja bi zato močno vplival na nadaljnje zbiranje podpisov in politični pritisk na obe strani.
Referendumi tudi kot test moči nove koalicije
Simonič zanika, da bi šlo za taktiko, s katero bi koalicija na volišča pripeljala čim več svojih podpornikov. Poudarja, da mora biti cilj vseh strank visoka udeležba, saj večje število glasov pomeni tudi bolj reprezentativen rezultat.
Toda političnega učinka superreferendumskega dne ni mogoče spregledati. Štiri glasovnice bi lahko na volišča privabile zelo različne skupine ljudi: tiste, ki jih moti RTV-prispevek, zagovornike strožjih pravil pri socialnih pomočeh, nasprotnike volilne pravice tujcev in volivce, ki jih zanima zakon o parlamentarni preiskavi.
Za novo koalicijo bo to prvi resni javni preizkus. Če bodo njeni predlogi dobili jasno podporo, bo lahko trdila, da ima za svoje reforme neposreden mandat volivcev. Če pa bi katero od vprašanj padlo, bi to že na začetku mandata pomenilo precejšnje politično opozorilo.
Državni zbor naj bi o razpisu posvetovalnih referendumov odločal konec avgusta. Šele takrat bo dokončno jasno, ali bo 11. oktober res postal dan štirih glasovnic – in dan, ko bo politika dobila precej natančno sliko Slovenije, kakršno si želijo njeni volivci.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, SDS,Omrežje X
