
Se bliža dan, ko bodo trgovine ostale prazne? BiH stopa po poti Hrvaške!
V Bosni in Hercegovini vre. Ljudje, naveličani naraščajočih cen in življenjskih razmer, ki se ne premikajo v boljšo smer, razmišljajo o radikalnih potezah – popolnem bojkotu trgovin, kavarn in celo bencinskih črpalk. Pobuda, ki je zrasla na družbenih omrežjih, zdaj dobiva vse širši odmev. Navdih? Hrvaška, kjer so prebivalci s podobno akcijo pred kratkim izrazili nezadovoljstvo in opozorili na problem, ki ga oblasti niso mogle več ignorirati. A bo to v Bosni in Hercegovini res delovalo?
Kako smo prišli do tu?
Bosna in Hercegovina je že več let v primežu slabih socialno-ekonomskih razmer, ki jih je inflacija samo še poslabšala. Visoke cene osnovnih živil, energije in stanarin so postale stalnica, medtem ko povprečne plače stagnirajo. S tem pa se življenje za številne prebivalce vse bolj spreminja v boj za preživetje.
“Kako je mogoče, da so cene v naši državi višje kot v Nemčiji, kjer so plače večkrat višje od naših?” se sprašujejo mnogi. In res, primerjava cen osnovnih živil – od kruha, mleka do mesa – pogosto razkrije presenetljivo resnico: država z eno najnižjih povprečnih plač v Evropi plačuje več za iste izdelke kot nekatere bogatejše države zahodne Evrope.
Ta občutek nepoštenosti, združen z vsakodnevnim finančnim pritiskom, je postal povod za radikalno potezo – enodnevni bojkot, načrtovan za 31. januar.
Kaj pravijo pobudniki akcije?
Organizatorji, ki so akcijo začeli prek družbenih omrežij, pozivajo ljudi, naj se 31. januarja vzdržijo vsakršnih nakupov. Trgovine, kavarne, bencinske črpalke – vse naj ostane prazno. Namesto tega svetujejo, naj ljudje pripravijo zaloge vnaprej, kuhajo doma in preživijo dan brez nepotrebne porabe.

“To je način, da pošljemo jasno sporočilo,” pravijo. “Če vsi stopimo skupaj in za en dan ustavimo potrošnjo, bomo pokazali, da imamo moč – da nismo zgolj pasivni opazovalci, ampak smo tisti, ki s svojim denarjem ustvarjamo dobičke podjetjem in oblastem.”
A bojkot ni usmerjen zgolj proti trgovcem, temveč tudi proti vladi in delodajalcem. Cilj? Spodbuda k ukrepom za znižanje inflacije, dvig minimalne plače in izboljšanje splošnega življenjskega standarda.
Bojkot – znak globljih težav
Po besedah Adisa Keče, predstavnika Zveze neodvisnih sindikatov Bosne in Hercegovine, takšna dejanja razkrivajo globlje probleme. “Dobički podjetij rastejo, toda plače delavcev stagnirajo ali celo upadajo. Ljudje ne morejo več preživeti,” opozarja. In res, analize kažejo, da povprečna plača v BiH ne zadošča niti za pokritje osnovnih življenjskih stroškov – kaj šele za kakršno koli varčevanje ali kakovostnejše življenje.
Hkrati pa so oblasti že večkrat poskušale ublažiti težave z ukrepi, kot je zamrznitev cen določenih živil, vendar se zdi, da to ni dovolj. “Zamrznili so cene kruha in olja, toda kaj nam to pomaga, če je elektrika dražja, najemnine pa dosegajo nerazumne zneske?” se pritožujejo prebivalci.
Kaj lahko doseže bojkot?
Povsem jasno je, da enodnevni bojkot sam po sebi ne bo rešil težav. A njegov simbolni pomen je lahko ogromen. Sporočilo oblasti in podjetjem je nedvoumno: “Dovolj je!” Če ljudje res množično sodelujejo v bojkotu, lahko trgovci občutijo izgubo, kar bi jih prisililo k razmisleku o cenovni politiki.
A na drugi strani so kritiki skeptični. Ali bo en dan res zadosten pritisk, da bi sprožil spremembe? Bi morali razmisliti o dolgotrajnejših akcijah?
Kontekst regije in prihodnost
Bosna in Hercegovina ni osamljen primer. Tudi druge države v regiji – Hrvaška, Srbija, Severna Makedonija – se soočajo z naraščajočimi življenjskimi stroški in nezadovoljstvom prebivalstva. Na Hrvaškem je bojkot trgovin že pokazal, da lahko takšne akcije ustvarijo pritisk in vsaj deloma pritegnejo pozornost politike. A ostaja vprašanje, ali bo v BiH učinek podoben.
Če bo bojkot uspešen, bi to lahko spodbudilo nadaljnje akcije. In morda – čeprav na dolgi rok – postavilo temelje za potrebne socialno-ekonomske spremembe. A za zdaj je jasno eno: ljudje niso več pripravljeni pasivno spremljati naraščajočih cen in stagnacije svojih dohodkov.

Napisal: E. K.
Vir: Net.hr, Freepik