Se bo ponovil scenarij, ki je ohromil Evropo? Meteorologi zaskrbljeni, lahko bi prišlo do preobrata
Polarni vrtinec, obsežen sistem močnih vetrov, ki zadržuje hladen zrak nad severnim tečajem, je letos razpadel prej kot kadar koli od začetka meritev. Gre za nov meteorološki ekstrem v letu, ko se po vsem svetu podirajo temperaturni rekordi morja in zraka. Takšen razpad lahko prinese zelo hladno in suho vreme v Evropo, Severno Ameriko in severno Azijo. Znanstveniki kljub temu opozarjajo, da so tokratne posledice negotove, predvsem zato, ker se je vse zgodilo tako zgodaj v sezoni.
»To je morda še en primer oziroma simptom tega, da se v Zemljinem sistemu dogaja nekaj, česar doslej še nismo videli,« je dejal Tim Stockdale, glavni znanstvenik Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. Dodal je, da to krepi občutek, da podnebni sistem vstopa na neznano področje, kar otežuje napovedovanje.
Vetrovi polarnega vrtinca, ki v stratosferi na višini od 10 do 50 kilometrov običajno pihajo od zahoda proti vzhodu, so ta teden spremenili smer. To se je zgodilo več kot dva tedna pred dosedanjim rekordom, 28. novembrom, zabeleženim v letih 1968 in 2025. Podatki segajo v leto 1958. Vzrok je pojav, znan kot nenadno stratosfersko segrevanje, pri katerem temperature v tem delu ozračja hitro narastejo, piše Financial Times.
Po podatkih evropskega programa Copernicus je bil pretekli mesec najtoplejši oktober na svetovni ravni od začetka meritev. Raziskovalci poudarjajo, da je razpad vrtinca še en mejnik v obdobju segrevanja podnebja in nenavadnih atmosferskih pojavov, med katere spada tudi rekordno močan El Niño v Tihem oceanu. Britanska meteorološka služba opozarja na »zanimivo povezavo« med pojavoma. Med El Niñom se iz tropskega dela Tihega oceana sprošča toplota, ki se širi skozi ozračje ter lahko povzroči nenadno stratosfersko segrevanje in nevihte na oddaljenih območjih.

Ali Evropo čakata hud mraz in snežna zima?
Razpad polarnega vrtinca in prodor arktičnega zraka sta v preteklosti pogosto prinesla izjemno nizke temperature. Tako je bilo tudi ob pojavu, imenovanem »Zver z vzhoda«, ki je v začetku leta 2018 ohromil osrednjo in zahodno Evropo. V začetku letošnjega leta je podoben dogodek New Yorku prinesel eno najostrejših zim v več kot stoletju. Znanstveniki za zdaj ne morejo z gotovostjo napovedati, ali se bo kaj podobnega ponovilo.
Scott Osprey iz Nacionalnega centra za atmosferske znanosti in Univerze v Oxfordu pojasnjuje, da so posledice nejasne, saj se je dogodek zgodil zelo zgodaj. Na začetku zime arktični zrak namreč še ni tako hladen, kot bo v poznejših mesecih. »Vendar bi to lahko v prihodnjih tednih ustvarilo razmere, ugodne za sneženje,« je dejal Osprey. Opozoril je, da bi lahko pozneje pozimi sledila nova presenečenja, zlasti če bi prišlo do ponovnega nenadnega segrevanja stratosfere.
Razpad vrtinca lahko v severnejše kraje prinese tudi bolj suho vreme. Čeprav se to morda sliši privlačno, bi lahko povzročilo težave v kmetijstvu in pri polnjenju vodnih zbiralnikov, ki se morajo po vročem poletju znova napolniti. Regan Mudhar, raziskovalka z Univerze v Lozani, pojasnjuje, da polarni vrtinec običajno doseže največjo moč konec decembra ali v začetku januarja. »Vpliv teh dogodkov lahko traja od nekaj tednov do več mesecev in ne vpliva le na Evropo, temveč tudi na Severno Ameriko in severno Azijo,« je dejala.
(nd; Foto: Reuters/printscreen)