Se bomo s tem rešili medvedov v Sloveniji? Postavili ga bodo na Rakitni
Nova obramba pred medvedi: v Slovenijo še en smetnjak, ki jih zveri ne morejo odpreti
RAKITNA – Medvede v bližino hiš in naselij pogosto privabljajo lahko dostopni viri hrane, med njimi odpadki, kompostniki in ostanki hrane. Na Rakitni bodo zato postavili posebne medvedovarne smetnjake, ki naj bi zmanjšali zahajanje medvedov med ljudi in tveganje za nevarna srečanja.
Medvedovarni smetnjaki so izdelani tako, da jih medved ne more odpreti in priti do njihove vsebine. Če v bližini naselij ne najde hrane, je manj možnosti, da se bo tja vračal, izgubljal strah pred ljudmi in se navadil na njihovo prisotnost.
Nove smetnjake bodo v sredo, 22. julija, predstavili na novinarski konferenci na Rakitni. Govorili bodo o glavnih dejavnostih države pri upravljanju velikih zveri, razlogih za postavljanje smetnjakov na Rakitni in v drugih izbranih slovenskih občinah ter načrtih za njihovo nadaljnjo postavitev na območjih, kjer je potreba največja.
Predstavili bodo tudi postopek od zasnove do izdelave in postavitve smetnjakov ter sodelovanje ministrstev, Zavoda za gozdove Slovenije, občin in izvajalcev. Na dogodku bodo sodelovali predstavniki države, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev ter župana občin Brezovica in Sodražica Metod Ropret in Blaž Milavec.
Medvedi so se vračali k odpadkom
Rakitna sodi med območja, na katerih so v preteklosti zaznali pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselja. Jeseni 2025 so domačini opozarjali, da se medvedi vračajo k zabojnikom, v katerih so brez večjega napora našli hrano. Del smetnjakov so nato prestavili stran od gozda.
Ministrstvo je za območje Rakitne jeseni 2025 izdalo dovoljenja za odvzem treh medvedov. Upravljavec lovišča je dovoljeni odstrel izvedel konec oktobra oziroma v začetku novembra.
Postavitev medvedovarnih smetnjakov je tako eden od preventivnih ukrepov, s katerimi želijo odpraviti vzrok za vračanje živali v naselje, ne le posledic.
Hrana je nagrada za izgubo strahu
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da so odpadki, kompost, zavržena hrana, klavniški ostanki, sadje in drugi človekovi viri hrane za medvede zelo privlačni.
Ko medved ob približevanju hišam najde hrano, je za premagovanje prirojenega strahu pred človekom nagrajen. Takšno vedenje lahko ponavlja, sčasoma pa se lahko navadi na bližino ljudi. To povečuje možnost materialne škode, srečanj z ljudmi in varnostnih zapletov.
Medvedovarni zabojniki niso povsem nova rešitev. V preteklih projektih so v Sloveniji postavili več kot sto posebnih ohišij za smetnjake, 75 medvedovarnih smetnjakov in sto zaščitenih kompostnikov. Ukrepe so izvajali predvsem na območjih z največ konflikti.
Podatki Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da je med letoma 2020 in 2023 več kot 30 odstotkov evidentiranih konfliktov predstavljalo pojavljanje medvedov v naseljih ali njihovi neposredni bližini. Dostopna hrana je pomemben razlog za takšne obiske, ni pa edini, saj na približevanje vplivajo tudi gostota populacije, starost živali, odnosi med medvedi in razmere v naravnem okolju.
V Sloveniji okoli 950 medvedov
Zadnja strokovna rekonstrukcija je pokazala, da je bilo spomladi 2025 v Sloveniji približno 954 medvedov, interval ocene pa je znašal od 880 do 1050 živali. Gre za najvišjo številčnost v letu, saj so v oceno že vključeni na novo poleženi mladiči, ne pa še poznejša smrtnost.
Populacija se je dolgoročno močno povečala. Genetska ocena iz leta 2015 je pokazala od 599 do 711 medvedov, medtem ko se zadnje ocene približujejo tisoč živalim. To sicer ne pomeni, da število raste prav vsako leto, kaže pa, da je populacija v primerjavi z obdobjem pred dobrim desetletjem številčnejša.
Varstveno stanje rjavega medveda je po oceni države ugodno. Medved je kljub temu zavarovana vrsta, poseganje v populacijo pa je dovoljeno le ob izpolnjenih zakonskih pogojih, med drugim zaradi varnosti ljudi ali preprečevanja resne škode.
Odstrel 206 medvedov znova dovoljen
Upravno sodišče je junija letos potrdilo zakonitost dovoljenja za odvzem 206 rjavih medvedov, ki ga je ministrstvo izdalo maja 2025. Po pravnomočni sodbi se je odstrel lahko nadaljeval, dovoljenje pa velja do 31. decembra 2026.
Država želi sobivanje z medvedom zagotavljati s kombinacijo ukrepov: spremljanjem številčnosti, nadzorovanim odvzemom, interventnim ukrepanjem, zaščito premoženja in odstranjevanjem virov hrane, ki medvede privabljajo v naselja.
Medvedovarni smetnjaki so pri tem konkreten, a ne edini odgovor. Njihova učinkovitost bo odvisna tudi od pravilne uporabe, rednega praznjenja zabojnikov ter odgovornega ravnanja prebivalcev, obiskovalcev in lastnikov počitniških hiš.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Lan Glad/Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0
