Se slovensko morje res spreminja v parkirišče tovornih ladij? Prizori iz Izole sprožajo vse več vprašanj (FOTO)
Ob obali, kjer bi morali gledati morje, turisti vse pogosteje opazujejo vrsto ogromnih tovornih ladij. Je Koprski zaliv postal logistično parkirišče? In kaj to pomeni za okolje in ljudi?
Ko razgled zamenjajo silhuete ladij
Če se danes sprehodite do izolskega Svetilnika, vas lahko preseneti prizor. Namesto odprtega morja – ladje. Ena za drugo, zasidrane, skoraj v ravni liniji. Za nekatere zanimiv pogled, za druge neprijeten opomnik, da se nekaj spreminja. Med domačini in obiskovalci se vse glasneje pojavlja vprašanje: ali slovensko morje postaja parkirišče za ladje, ki čakajo na vstop v Luko Koper?
Majhen zaliv, velik pritisk
Koprski zaliv je majhen, plitek in občutljiv prostor. Kljub temu prostorski načrti omogočajo do 22 sidrnih točk za ladje. V praksi jih je povprečno okoli pet, a v izjemnih razmerah – denimo ob megli – jih je bilo v enem dnevu tudi 17. To pomeni, da se ladje ne sidrajo le pred Koprom, ampak tudi pred Izolo in celo dlje, kar pri mnogih krepi občutek, da meje pristanišča niso več jasne.
Uradno vse poteka po pravilih
Na Upravi RS za pomorstvo poudarjajo, da je vse pod nadzorom. Vsaka ladja dobi točno določeno sidrno točko, ki jo določi nadzorni center glede na velikost, tovor in vremenske razmere. »Ladje čakajo bodisi na prost privez bodisi na tovor,« pojasnjujejo, pri čemer dodajajo, da težava ni nujno v kapaciteti Luke Koper, temveč v razpoložljivosti posameznih privezov in logistiki pretovora. A za ljudi ob obali je razlika majhna – ladje so tam.
Nevidni problem: emisije
Morda še bolj zaskrbljujoče pa je nekaj drugega. Emisije ladij na sidrišču se sploh ne merijo. Čeprav ladje stojijo, njihovi motorji delujejo – proizvajajo elektriko, poganjajo sisteme, oddajajo izpuste. Gre predvsem za dušikove okside in fine delce, ki vplivajo na kakovost zraka, a ti podatki niso vključeni v slovenske evidence emisij. Z drugimi besedami: vpliv obstaja, a ga uradno skoraj ni.
Turizem ali industrija – kje je meja?
Slovenska obala živi od turizma, morja in občutka odprtosti. A ko se na obzorju vrstijo ogromne ladje, se ta občutek hitro spremeni. Vprašanje, ki ostaja, je preprosto, a pomembno: ali znamo najti ravnotežje med gospodarskim razvojem in kakovostjo prostora? Ker morje ni le logistični koridor, temveč za mnoge tudi prostor miru.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook/Regional
