“Še v četrtek sem bil za njih kralj, danes pa sem sovražnik”: Stevanović udaril po levici in razkril zakulisje pritiskov (VIDEO)
“Še dan prej so me slavili, naslednji dan napadali.” Tako ostro je novi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović opisal preobrat v odnosu dela politike in medijev. Njegove besede razkrivajo napetosti, ki segajo globlje od ene same izvolitve.
Od “kralja” do tarče v enem dnevu
Zoran Stevanović po izvolitvi na čelo državnega zbora ne skriva razočaranja. Njegove besede so neposredne, skoraj brez filtra. “Še dan prej sem bil zanje kralj, naslednji dan pa tarča napadov. To pridiganje je bilo sramotno,” je dejal. Gre za občutek, ki ga v slovenski politiki pogosto zasledimo – hitre menjave zavezništev, še hitrejše menjave razpoloženja. A Stevanović trdi, da to ni naključje. V ozadju vidi pritisk, predvsem iz političnih in medijskih krogov.
Pritisk v vlado – a učinek obraten
Posebej kritičen je do poskusov, da bi njegovo politično opcijo potisnili v vlado z Robertom Golobom. “Na vsak način nas želijo prisiliti v to. A očitno še vedno ne vedo, da s takšnimi pritiski dosežejo ravno nasprotno,” opozarja. Njegova pozicija ostaja jasna: ne Janša, ne Golob. To ni le politična taktika, temveč obljuba volivcem, ki je – vsaj po njegovih besedah – ne nameravajo prelomiti.
“Stranke brez vsebine nimajo več kaj povedati”
Najostrejši del njegove izjave pa je namenjen političnim tekmecem. Brez olepševanja: “Imamo stranko, ki je nastala brez vsebine, brez programa, zgolj na kritiki drugih. Če jim vzameš prepir, jim zmanjka vsega.” To je bistvo njegove kritike – politika, ki živi od konflikta, ne od rešitev. In prav tu vidi razlog za napade. Če izgine stalni “sovražnik”, izgine tudi platforma.

Napoved drugačne politike
Kljub ostrim besedam Stevanović poudarja, da želi kot predsednik DZ delovati povezovalno. “Po 30 letih je čas, da presežemo umetne delitve in se začnemo ukvarjati z delom za ljudi,” pravi. To je ambiciozna napoved. V prostoru, kjer konflikt pogosto prinaša več političnih točk kot sodelovanje, se zdi skoraj idealistična. A hkrati odpira vprašanje: ali je slovenska politika sploh pripravljena na tak premik? Morda prav to najbolj boli – ne besede same, ampak možnost, da bi se pravila igre spremenila.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook