Seznam lokacij: tu bodo merili hitrost od ponedeljka dalje

Od 7. do 13. aprila 2025 bo v Sloveniji potekala nacionalna prometna akcija ‘Hitrost’, ki presega zgolj opozarjanje – postavlja ogledalo vozniški kulturi in zahteva spremembe.

Zakaj prav zdaj?

Ko se v ponedeljek po državi zažene sirena opozarjanja na prehitro vožnjo, to ne bo zgolj še ena v nizu prometnih kampanj. Tokratna nacionalna akcija “Hitrost”, ki jo organizira Agencija za varnost prometa (AVP) skupaj s Policijo in občinskimi redarji, pomeni ključen korak v boju proti najbolj smrtonosnemu vzroku prometnih nesreč – neprilagojeni hitrosti.

Ne gre le za nadzor, ampak za vsesplošno ozaveščanje, spremembo terminologije in predvsem spremembo miselnosti. “Zgolj nesreče ne obstajajo, so posledice odločitev,” poudarja AVP.

V tednu od 7. do 13. aprila 2025 bo zato policija po vsej državi izvedla preventivne aktivnosti za umirjanje hitrosti na naših cestah.

Kaj kažejo številke – in zakaj nas morajo skrbeti?

Po uradnih podatkih Agencije za varnost prometa je bila neprilagojena hitrost v letu 2024 glavni vzrok za 3.809 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, še 403 pa je bilo huje poškodovanih. Leta 2023 je bilo smrtnih žrtev 33. Čeprav se zdi, da so številke v padcu, strokovnjaki opozarjajo, da je skok v številu hudo poškodovanih – kar 22 % več kot leto prej – alarmanten.

Direktorica AVP Simona Felser je ob začetku akcije dejala: “Neprilagojena hitrost je bila v zadnjem desetletju vzrok za skoraj 40 odstotkov hudih in smrtnih prometnih nesreč. Številke ne lažejo.”

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Tudi mednarodni podatki ne ponujajo olajšanja. Po raziskavi organizacije ETSC (European Transport Safety Council) iz leta 2024, je hitrost še vedno odločilni dejavnik pri več kot tretjini vseh smrtnih žrtev na cestah v EU.

Lokacije meritev

Ljubljana:

• Hradeckega cesta 35
• Tovarniška ulica 22
• Dunajska cesta 202
• Ulica bratov Babnik 57
• Cesta v Mestni log 45 (pri Osnovni šoli Kolezija) 

Domžale:

• Pelechova cesta (v Preserjah pri Radomljah, v bližini osnovne šole)
• Prešernova cesta (v Radomljah, v bližini Kulturnega doma)
• Bukovčeva cesta (na Viru)
• Ljubljanska cesta (pri Češminovem parku v Domžalah)
• Selo pri Ihanu 

Celje:

• Ljubljanska cesta
• Cesta Janeza Cvirna (pri Osnovni šoli Frana Roša)
• Babno
• Zadobrova
• Dečkova cesta 

Žalec:

• Ulica Savinjske čete 

Poleg stacionarnih radarjev policija pogosto izvaja mobilne meritve hitrosti na različnih cestah po vsej državi, pri čemer se lokacije prilagajajo glede na aktualne prometne razmere in varnostne potrebe. Za najnovejše informacije o načrtovanih meritvah priporočamo redno spremljanje uradne spletne strani Policije Republike Slovenije, kjer objavljajo posodobljene sezname lokacij in časov meritev.

Zakaj je akcija ‘Hitrost’ letos drugačna?

Letos AVP ne cilja zgolj na fizično zmanjšanje hitrosti vozil. V sodelovanju z Zavodom Varna pot se začenja tudi kampanja za spremembo jezikovne rabe: izraz “prometna nesreča” naj bi nadomestil termin “trk” ali “trčenje”, kadar gre za posledico zavestnega neodgovornega ravnanja.

“Z besedami ustvarjamo realnost. Če rečemo ‘nesreča’, to zveni kot nekaj, česar nismo mogli preprečiti. A ko nekdo vozi 146 km/h skozi naselje, to ni nesreča – to je odločitev,” je dejal psiholog prometne varnosti.

To ni edina novost. Prikazovalniki hitrosti, ki so postavljeni v 15 občinah, so v zadnjih mesecih zabeležili zaskrbljujoče rekorde: v Žetalah je nekdo vozil 146 km/h ob omejitvi 50 km/h. V Mokronogu 122 km/h v coni 40.

Kje se dogajajo najhujše kršitve?

Največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se dogaja v naseljih, šele nato sledijo avtoceste in lokalne ceste.

Po podatkih AVP je bila v letu 2024 največja koncentracija smrtnih žrtev na regionalnih cestah I. reda, predvsem zaradi prehitre vožnje v kombinaciji z neustrezno infrastrukturo.

In še ena nevarnost: pešci. Pri trku z vozilom, ki vozi 30 km/h, je verjetnost smrti pešca 10 %. Pri 50 km/h naraste na 50 %, pri 60 km/h pa že na 90 %, opozarja WHO.

Kje je upanje?

AVP in Policija v sklopu akcije spodbujata občine k širjenju območij z omejitvijo 30 km/h, t. i. “con 30”, predvsem v bližini šol, vrtcev, domov za starejše in mestnih središč. Študije kažejo, da zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za 1 km/h zmanjša verjetnost smrti za kar 4 %.

Letos se napoveduje tudi začetek sekcijskega merjenja hitrosti na štirih avtocestnih odsekih, ki naj bi dodatno prispevalo k umiritvi prometa. Sistem meri povprečno hitrost med dvema točkama in naj bi bil – po zgledu Avstrije in Italije – učinkovit predvsem pri zmanjšanju hujših nesreč.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Hitrost ni tekma, ampak odgovornost

Voziti hitro ne pomeni voziti dobro. Največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti povzročijo vozniki osebnih avtomobilov – kar 70 % vseh, kaže petletno povprečje AVP. Pogosto gre za rutinske poti, kjer vozniki podcenijo tveganje in precenijo svoje sposobnosti.

“Vsaka sekunda, ki jo pridobiš s prehitevanjem, je iluzija, če jo lahko izgubiš za vedno,” je ob začetku akcije zapisal Zavod Varna pot.

Akcija ‘Hitrost’ ni zgolj represivni ukrep, ampak poziv. Poziv k razmisleku. K spremembi kulture. K življenju. In če tokrat resno vzamemo sporočilo, da je vsaka smrt na cesti preveč – potem bo ta teden pomenil nekaj več kot le poostren nadzor.

Ker varnost ni naključje. Je odločitev.

Vir: AVP, RTV SLO, ETSC, Roadpol, WHO, Zavod Varna pot

Pripravil: N. Z.