EKSKLUZIVNO: Silvo Mesojedec poslancem poslal nov dopis – “Čas je za odgovornost in konkretne ukrepe!” (FOTO)
V parlament je prispelo pismo, ki ga težko preslišiš. Nanj se je podpisal Silvo Mesojedec, 67-letni Novomeščan, človek, ki je romsko problematiko v Žabjaku spremljal vse življenje – ne iz medijev, ne iz sejnih sob, ampak s svojega dvorišča. Njegovo sporočilo poslancem je jasno in ostro: “Govorite o težavi, ki je desetletja niste želeli videti.”
Glas, ki prihaja s terena, ne z govorniškega odra
Mesojedec v pismu poudarja, da tokrat ne piše kot član civilnih iniciativ, ampak kot človek, ki je “vso življenje opazoval isto zgodbo – in iste napake”.
Spominja na številke o rasti romske populacije v Žabjaku in opozarja, da je država po letu 1984 povsem prenehala spremljati podatke.
Po njegovem je to bistvo problema:
“Če ne meriš, ne rešuješ.”
Izobraževanje da, a socialna politika je zatajila
Spomni tudi na dolgotrajna prizadevanja šol in učiteljev, ki so romske otroke vključevali že v 70. letih, a opozarja, da je država z napačnimi signali uničila motivacijo za delo in izobraževanje.
“Če sistem sporoča, da lahko brez šole živiš bolje kot nekdo, ki dela – zakaj bi se sploh trudili?” zapiše.
Najbolj udaren del: zakoni morajo veljati za vse
V pismu izpostavi neizterjane kazni, nesankcionirane tatvine in neukrepanje institucij.
Ne išče krivcev med ljudmi, ampak med politikami, ki so po njegovem omogočile “vzorec, kjer se ignoranca pravil splača”.
Postavi ostro vprašanje:
“Ali je moralo priti do tragedije, da sta se FURS in policija končno premaknila?”
Jasni predlogi, brez leporečja
Mesojedec v pismu ne ostane pri kritiki. Predlaga pet ključnih smeri:
- takojšnja usmeritev v dejanske zaposlitve,
- jasna povezava med izobrazbo in boljšim življenjskim standardom,
- dosledna izterjava kazni,
- nič več “odpustkov” pri tatvinah,
- stalno spremljanje učinkov programov.
Dodaja še, da je “uvoz delovne sile neresen”, dokler država ne zna zaposliti ljudi, ki so že tukaj.
Zaključek, ki ga ni mogoče prezreti
Mesojedec poslance pozove, naj končno prevzamejo odgovornost:
“Če ostane pri lepih besedah, ne boste izneverili mene. Izneverili boste državo.”
Njegov glas ni glas jeze, temveč človeka, ki je pol stoletja gledal, kako se isti problemi ponavljajo – in ki želi, da jih politika končno začne reševati z dejanji, ne z nastopi pred kamerami.
Spodaj objavljamo, z dovoljenjem avtorja Silva Mesojedca, tudi uraden dopis poslancem.
Pripravil: I.M.
Vir: Silvo Mesojedec
