Sinoči v Odmevih kritičen do vlad Roberta Goloba in Janeza Janše
Kračun je v pogovoru poudaril, da koalicijska pogodba po oceni Fiskalnega sveta ne sledi najboljšim praksam javnofinančnega načrtovanja.
LJUBLJANA – Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je v oddaji Odmevi opozoril, da se Slovenija že zdaj sooča z velikimi javnofinančnimi pritiski, dodatna tveganja pa po njegovih besedah prinašajo tudi ukrepi iz koalicijske pogodbe. Kot je dejal, bi samo ukrepi, ki jih je mogoče oceniti, lahko pomenili več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda dodatnega primanjkljaja.
Kračun je v pogovoru poudaril, da koalicijska pogodba po oceni Fiskalnega sveta ne sledi najboljšim praksam javnofinančnega načrtovanja. Za le približno deset odstotkov ukrepov je mogoče jasno oceniti finančne posledice, večina teh učinkov pa je po njegovih besedah negativna. Velik del dokumenta je zato označil bolj kot politično deklaracijo kot pa natančen operativni načrt.
Interventni zakon
Po izračunih Fiskalnega sveta bi interventni zakon, če bi bil uveljavljen v predvidenem obsegu, lahko pomenil približno en odstotek BDP primanjkljaja. Ukrepi iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče neposredno kvantificirati, bi dodali še približno 1,4 odstotka BDP, posredno ocenjeni ukrepi pa še dodatnih 0,7 odstotne točke. Skupaj bi to pomenilo več kot dva odstotka BDP dodatnega pritiska na javne finance.
Kračun je ob tem opozoril, da temu ni mogoče prišteti le prihodnjih načrtov, temveč tudi že obstoječi primanjkljaj. Javna poraba je v zadnjem letu močno naraščala, prihodki pa ji niso sledili z enako dinamiko. V sistemu so po njegovih besedah že vgrajeni mehanizmi, ki dolgoročno povečujejo javne izdatke in s tem slabšajo strukturni položaj javnih financ.
Očitki
Predsednik Fiskalnega sveta je bil kritičen do ravnanja obeh zadnjih političnih taborov oziroma vladnih obdobij. Vladi Roberta Goloba je mogoče očitati predvsem rast javne porabe, sprejemanje dragih sistemskih zavez in premalo odločno javnofinančno konsolidacijo. Nova oziroma nastajajoča vlada Janeza Janše pa se po Kračunovih opozorilih sooča s tveganjem, da bi z dodatnimi ukrepi iz koalicijske pogodbe primanjkljaj še povečala, če jih ne bo uskladila z realnimi proračunskimi možnostmi.
Kot je poudaril Kračun, bo ključni preizkus rebalans oziroma priprava proračuna. Tam se bodo morale politične obljube srečati z dejanskimi javnofinančnimi omejitvami. »Proračun bo trenutek resnice,« je bilo mogoče razumeti njegovo sporočilo, saj morajo biti prihodki in izdatki usklajeni, vlada pa bo morala določiti prioritete, časovnico in morebitne odložitve posameznih ukrepov.
Med največjimi pritiski na javne finance so plačna reforma v javnem sektorju, dolgotrajna oskrba, višji izdatki za obrambo in drugi ukrepi, ki povečujejo obveznosti države. Kračun je dejal, da je treba želje in potrebe uskladiti z možnostmi, pri čemer bi morala vlada pregledati tudi neučinkovite ali nepotrebne izdatke. Kje bi bilo treba najprej varčevati, ni želel ugibati, saj mora biti to po njegovem rezultat resne analize in politične odločitve.
Oglasil se je OECD
Opozorila Fiskalnega sveta se ujemajo tudi z najnovejšo oceno OECD za slovensko gospodarstvo. OECD Sloveniji za leto 2026 napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, za leto 2027 pa 2,2-odstotno rast, pri čemer naj bi rast podpiralo predvsem domače povpraševanje. Hkrati OECD opozarja, da bodo višje cene energije, močna rast plač in tesen trg dela pritiskali na inflacijo, javnofinančna politika pa bo leta 2026 še vedno ekspanzivna. Organizacija Sloveniji priporoča zmanjševanje primanjkljajev, preusmerjanje izdatkov k prednostnim nalogam ter reforme, ki bi dolgoročno okrepile produktivnost, naložbe in vzdržnost javnih financ.
Skupno sporočilo Kračunovega nastopa je jasno: Slovenija si v razmerah rastočih izdatkov, dragih političnih obljub in zunanjih gospodarskih tveganj ne more privoščiti proračunskega načrtovanja brez natančnih izračunov. Vlada bo morala pokazati, katere ukrepe lahko financira, katere bo odložila in kje bo našla prostor za javnofinančno stabilnost.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
