Skoraj 300.000 revnih v Sloveniji, oblast pa se dela, da problema ni (FOTO)
Številke so jasne, občutki ljudi še bolj. Revščina v Sloveniji ni več obrobna zgodba, temveč vsakdan za vse več gospodinjstev. In leto 2025? Za zdaj ne kaže, da bi prineslo preobrat.
Ko številke nehajo biti abstraktne
Uradni podatki Statistični urad Republike Slovenije kažejo, da je bilo leta 2024 pod pragom tveganja revščine 13,2 odstotka prebivalcev oziroma približno 276.000 ljudi. To niso več le posamezniki na robu družbe. To so upokojenci, invalidi, enostarševske družine in vse pogosteje tudi zaposleni starši z otroki. Revščina se je razširila v sredino družbe – tja, kjer je še pred leti nismo pričakovali.
Relativna revščina razgalja razslojevanje
Revščina se v Sloveniji meri relativno, prag je postavljen pri 60 odstotkih mediane razpoložljivega dohodka. A prav ta metodologija razkriva bistvo problema: če se povprečje dviga, spodnji del pa zaostaja, se družba razslojuje. In to se dogaja zdaj. V zadnjih petih letih je pod prag zdrsnilo okoli 18.000 ljudi več, največji skok pa ravno v obdobju draginje.
Draginja kot pospeševalec revščine
Med letoma 2023 in 2024 so se stroški hrane, energije in bivanja dvignili hitreje kot dohodki. Pri teh izdatkih ni prostora za varčevanje. Nihče ne more nehati jesti ali ogrevati stanovanja. Draginja zato ne deluje kot začasna nevšečnost, temveč kot mehanizem, ki revščino širi in poglablja – najprej med najranljivejšimi, nato proti srednjemu razredu.
Stanovanja – tiha socialna bomba
Stanovanjska kriza je postala eden glavnih generatorjev revščine. Visoke najemnine in težko dostopni krediti izčrpavajo gospodinjstva. Ko za bivanje odide skoraj polovica prihodkov, je dovolj že ena podražitev ali nepričakovan strošek, da se ravnotežje poruši. Stanovanjska politika danes ni več le infrastrukturno vprašanje, temveč ključen socialni ukrep.
Upokojenci, invalidi in družine z otroki
Upokojenci z omejenimi dohodki in dodatnimi zdravstvenimi stroški občutijo inflacijo najhitreje. Invalidi imajo poleg nižjih prihodkov pogosto še višje življenjske stroške. Zaskrbljujoče pa je, da se revščina vedno bolj širi tudi med družine z otroki – tam, kjer bi morala biti najmanj dopustna, saj njene posledice segajo v prihodnost otrok.
Zakaj leto 2025 ne prinaša miru
Uradni podatki za leto 2025 bodo objavljeni z zamikom, a realnost na terenu je že zdaj jasna. Humanitarne organizacije poročajo o večjem številu prošenj za pomoč, zlasti pri stroških ogrevanja in položnic. Položnice prihajajo vsak mesec, ne glede na statistične zamike. Zato je občutek ljudi, da se življenje kljub umirjanju inflacije ni normaliziralo.
Družba, ki se navaja na revščino
Številka 276.000 ni le podatek. Je opozorilo. Revščina v Sloveniji postaja nova normalnost – tiha, a vztrajna. Vprašanje ni več, ali problem obstaja, temveč ali smo se kot družba pripravljeni sprijazniti s tem, da dostojno življenje ni več samoumevno za vse.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, SURS
